Katja Koren o županski kandidaturi, prihodnosti Maribora in tem, kaj bi spremenila: »Moj fokus je predvsem na ljudeh«

Nekdanja vrhunska alpska smučarka Katja Koren je v svoji karieri zamenjala že več vlog. Po zaključku športne poti je delovala v gospodarstvu, prevzemala vodstvene položaje v športnih organizacijah, danes pa opravlja funkcijo državne sekretarke za šport in turizem.

Zdaj želi svoje izkušnje prenesti še na čelo Mestne občine Maribor.

V pogovoru za Mariborinfo je spregovorila o svoji poklicni poti, gospodarskih priložnostih mesta, sodelovanju z državo in tem, kako bi pristopila k vodenju občine.

Dotaknili smo se tudi dejstva, da je edina ženska med županskimi kandidati.

Od vrhunskega športa do gospodarstva in državne politike

Koren je v pogovoru najprej spregovorila o svoji poklicni poti, ki jo je iz vrhunskega športa vodila v gospodarstvo, pozneje pa tudi na vodstvene položaje v športnih organizacijah in v državno upravo.

Pomembna prelomnica je bil predčasen zaključek smučarske kariere zaradi poškodbe. Kot je pojasnila, je bil prehod iz življenja vrhunske športnice v povsem drugačen vsakdan zanjo velika sprememba.

»Naenkrat se znajdeš v čudni situaciji. Počel si nekaj, kar si imel najraje celo življenje, potem pa naenkrat tega več ni in padeš v normalen tok življenja,« je opisala obdobje po koncu športne kariere.

Po začetnih izkušnjah v turizmu je nato skoraj dve desetletji delovala na Pošti Slovenije, predvsem na področju prodaje in vodenja prodajnih ekip.

Ob tem je ves čas ostajala povezana s športom. Pet let je predsedovala Fundaciji za financiranje športnih organizacij, kjer se je po njenih besedah veliko naučila o razdeljevanju javnih sredstev, usklajevanju različnih interesov in sprejemanju odločitev.

Danes je tudi podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije za športnike in olimpijske vrednote.

Prepričana je, da so ji izkušnje iz gospodarstva, športa in javne uprave dale širši pogled na vodenje.

Pri tem posebej poudarja pomen sodelovanja in povezovanja ljudi, kar je po njenem mnenju ena najpomembnejših vrednot, ki jih lahko iz športa prenese tudi v lokalno politiko.

Kaj bi se lahko Maribor naučil od Gradca in Dunaja?

Na vprašanje, katera evropska mesta bi lahko bila Mariboru za zgled, je Koren poudarila, da ima vsako mesto svoje posebnosti, zato neposredno posnemanje tujih rešitev ni vedno smiselno.

Kljub temu vidi primere dobrih praks v sosednji Avstriji.

Izpostavila je avstrijska smučarska središča, kjer po njenih izkušnjah prihodke dosledno vlagajo v nadaljnji razvoj infrastrukture in ponudbe.

Kot primer je navedla tudi Dunaj, predvsem njegovo stanovanjsko politiko, ter Gradec, ki je po njenem mnenju uspešen pri povezovanju gospodarstva, univerze in raziskovalnih ustanov.

Prav takšno sodelovanje bi želela okrepiti tudi v Mariboru.

»To so vse stvari, za katere imamo v Mariboru ogromne potenciale. In ja, začne se pri pogovorih, začne se pri nadgradnjah in se z vztrajnostjo lahko tudi nekaj doseže,« je poudarila.

Brez velikih obljub, najprej pregled stanja

Pomemben del pogovora smo namenili gospodarskemu razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest.

Koren meni, da občina sama ne more ustvariti gospodarske rasti, lahko pa zagotovi pogoje, v katerih se podjetja lažje razvijajo.

»Občina ne more ustvarjati gospodarstva. Ne moremo reči, da bo zato, ker bom jaz županja, gospodarstvo naenkrat zaživelo,« je poudarila.

Ob tem je bila previdna pri napovedovanju konkretnih projektov in ukrepov.

Pojasnila je, da ne želi dajati obljub, za katere še ne ve, ali jih je mogoče uresničiti. Po njenem mnenju mora župan najprej dobro spoznati stanje na občini, ugotoviti, kateri projekti so izvedljivi, in nato skupaj z ekipo poiskati rešitve.

Kot pomemben del svojega načina dela je izpostavila prav iskanje odgovorov na težave.

»Nimam vedno rešitve, nimam vedno odgovora. Zato je ekipa, zato je tim, ki s skupnimi močmi lahko pride do tistega zadnjega odstavka, v katerem piše, kako lahko nekaj rešimo,« je pojasnila.

Sodelovanje z državo in mestnim svetom

Koren je spregovorila tudi o podpori političnih strank in sodelovanju z državo, ki ga vidi kot pomembno prednost pri uresničevanju razvojnih projektov.

Po njenem mnenju je dober odnos med lokalno skupnostjo in državo pomemben predvsem pri oblikovanju razvojnih politik, pridobivanju finančnih sredstev in načrtovanju projektov v okviru prihodnje evropske finančne perspektive.

Poudarila je, da so za uspešno delovanje občine ključni tudi odnosi z mestnim svetom.

»Mestni svet je tisti, s katerim župan sploh lahko funkcionira,« je dejala.

Ob tem je izrazila zaskrbljenost zaradi političnih delitev, za katere meni, da pogosto preprečujejo konstruktivno sodelovanje.

Sama bi želela več povezovanja, pogovorov in iskanja skupnih rešitev, ne glede na politično pripadnost posameznikov.

Pomembno se ji zdi tudi sodelovanje s sosednjimi občinami, predvsem pri vprašanjih prometa, gospodarstva in turizma.

Edina ženska med županskimi kandidati: »Jaz sem takšna, kot sem«

V pogovoru smo odprli tudi vprašanje, kako Koren gleda na dejstvo, da je edina ženska v letošnji tekmi za mariborski županski položaj.

Povedala je, da je bila v svoji karieri pogosto del okolij, v katerih so prevladovali moški, zato tega niti ne opazi več.

Meni, da je za prevzemanje vodilnih položajev pomembna predvsem osebna odločitev, hkrati pa priznava, da takšne vloge zahtevajo precej vztrajnosti in trdnosti.

Pri sebi izpostavlja predvsem empatijo in čustven pristop, ki ju ne želi spreminjati zaradi pričakovanj drugih.

»Jaz sem takšna, kot sem. In jaz vem, da neke stvari lahko naredim,« je poudarila.

Prepričana je, da lahko ženske in moški pri vodenju prispevajo različne poglede, zato je pomembno sestaviti ekipo ljudi z različnimi znanji in sposobnostmi.

»Nisem najbolj pametna. Marsičesa v tej tekmi, ki me čaka, ne bom vedela,« je priznala in dodala, da je pomembneje znati prisluhniti, poiskati prave sodelavce in skupaj oblikovati rešitve.

Želi si Maribora, v katerem bodo mladi ostajali

Za konec smo jo vprašali, po čem bi si želela, da bi si Mariborčani zapomnili njen morebitni štiriletni mandat.

Koren ni izpostavila posameznega velikega projekta, temveč predvsem željo, da bi prebivalci mesto doživljali kot prostor, v katerem imajo prihodnost.

»Moj fokus je predvsem na ljudeh in na njihovem zadovoljstvu,« je poudarila.

Posebej je opozorila na položaj mladih, ki si želijo ostati v Mariboru, vendar se srečujejo s pomanjkanjem ustreznih delovnih mest in težavami pri iskanju stanovanj.

Meni, da bi moralo mesto tem vprašanjem nameniti več pozornosti, ob tem pa ne pozabiti na starejše, družine in druge skupine prebivalcev.

Kot pomemben del morebitnega mandata vidi tudi jasen načrt dela, določitev prioritet in časovnih rokov.

»Potem je bistveno lažje, ker te zadeve samo kljukaš,« je pojasnila.

Želela bi si, da bi bilo po štirih letih mogoče jasno pokazati, kaj je bilo uresničeno, kaj ne in zakaj.

Naročnik oglasnega prispevka so Demokrati.