Sezona jagod je tukaj: To so nasveti, kako vzgojiti najboljše jagode in kako jih uporabiti

Jagode so povečano cvetišče rastline. Dejanski plodovi so drobne peške, ki so razporejene po površini jagode. In teh je na eni jagodi povprečno več kot 200! 

Zreli, rdeči, mesnati del, ki nam gre v slast – jagoda, je pravzaprav samo del rastline, ki je povezoval cvet s steblom.

Prave jagode se razvijejo iz cvetnega pestiča in imajo semena v notranjosti, naša jagoda pa ni nič drugega kot omesenelo cvetišče, posuto z drobnimi plodiči – ja, to so drobna zrnca, enakomerno posuta po celotni površini jagode, v vsakem od njih se pa skriva seme. 

Jagode skupaj z malinami, ribezom in borovnicami uvrščamo v skupino jagodičastega sadja ali jagodičevja. Gozdne jagode (Fragaria vesca) pa uvrščamo tudi med gozdne sadeže. 

Vrtna jagoda in njena zgodba

Poznamo več vrst jagod, a med najbolj znanimi in priljubljenimi je vrtna jagoda, ki jo z latinskim imenom označujemo kot Fragaria x ananassa.

Gre za hibrid, torej križanca med dvema različnima vrstama. Zgodba vrtne jagode se začenja v davnem 18. stoletju v francoski Britaniji, kjer so pred tem rasle samo jagode s prav majhnimi plodovi. 

Leta 1714 je francoski raziskovalec s svojega popotovanja po Južni Ameriki prinesel nekaj primerkov Fragaria chiloensis, precej večje vrste jagode z obale Čila. 

V Franciji so jo posadili, a ni preveč uspešno cvetela in obrodila, vse dokler ni med njo in vrsto Fragaria virginiana, ki je že dolgo pred tem prišla iz Severne Amerike, prišlo do križanja. 

Križanci so imeli velike, sočne in sladke plodove, ki jih jemo še danes. 

Njeni plodovi so bistveno večji kot plodovi gozdne jagode in imajo okus, ki je prve pridelovalce spominjal na ananas – od tod tudi latinsko poimenovanje.

Gozdne jagode so sicer avtohtone po gozdovih Evrope in Azije.

Enostavna vzgoja

Jagode lahko vzgojimo sami na vrtu, odlično pa rastejo pa tudi v loncih in koritih. 

Sadimo jih zgodaj spomladi ali proti koncu avgusta. Sveže plodove nekaterih vrst jagod lahko uživamo od konca maja pa vse do prve zmrzali.

Hranilna sestava

Več kot 90 odstotkov teže sveže jagode predstavlja voda. 

So sladke; približno pet odstotkov teže svežih jagod predstavljajo ogljikovi hidrati, pri čemer močno prevladuje fruktoza, glukoze je polovico manj. 

100 gramov svežih jagod vsebuje približno dva grama prehranskih vlaknin in v povprečju četrtino naših dnevnih potreb po vitaminu C. Jagode so izvrsten vir antioksidantov, kot so flavonoidi in antocianini.

Uživanje in shranjevanje jagod

Kaj je hujšega kot zabojček svežih jagod, ki venejo kar pred našimi očmi? 

Jagode imajo namreč mehko površino, zato hitro začnejo propadati.

Če jih ne pojemo sveže ali pa iz njih ne pripravimo sladoleda, sladic in ostalih sladkih stvari, jagode najlaže shranimo tako, da iz njih skuhamo marmelado, džem, kompot, lahko pa jih tudi zamrznemo ali liofiliziramo. 

Liofilizacija je nizkotemperaturno sušenje oziroma sublimacija globoko zamrznjenih plodov, s katero plodovom odstranijo vodo.

Še en nasvet: jagode vedno operemo tik pred zaužitjem, sicer se skvarijo še prej.

Alergije

Čeprav so jagode znane kot povzročiteljice alergijskih reakcij, saj jih na primer odsvetujejo za uživanje otrokom do prvega leta starosti, pa  jagode ne sodijo med najpogostejše alergene.

 Vsebujejo tudi salicilate, ki pri občutljivih posameznikih lahko povzročijo podobne simptome. 

Ste vedeli?

Na vsaki jagodi v povprečju naštejemo kar 200 semen in so edino sadje, ki ima semena na površini sadeža. 

Jagode sicer niso le »jagode«, saj v botaničnem smislu uživamo precej jagod. Plodovi buče, paradižnika in kumare so po botanični definiciji jagode. Enako velja tudi za banane.

Recept za jagodno rulado

Preizkušen recept sestre Vendeline.

Biskvit:

štiri jajca
80 gramov sladkorja
en vaniljev sladkor
deset dekagramov moke
eno žlička limoninega soka

Nadev iz smetane in jagod:

250 mililitrov sladke smetane
štiri dekagrame sladkorja
en vaniljev sladkor

25 dag svežih jagod

Postopek:

Jajca, sladkor in vaniljev sladkor z električnim stepalnikom stepamo toliko časa, da se speni. Nato narahlo s kuhalnico vmešamo presejano moko, da ohranimo čim več zračnih mehurčkov.

Vlijemo v dobro namazan in pomokan pekač ali na peki papir ter pečemo deset minut na 220 stopinj Celzija.

Pečenega stresemo na desko, pokapljamo z limoninim sokom in pustimo pol ure.

Smetani med stepanjem dodamo vaniljev sladkor in sladkor. Jagode operemo, očistimo in narežemo, pokapljamo z limoninim sokom in pustimo stati pol ure.

Po biskvitu najprej potresemo jagode in nanje razprostremo smetano ter zvijemo v rulado.