Pojavila se je pobuda, da bi cerkveno zvonjenje opredelili kot hrup, predvsem v nočnem času. Zvonovi bi tako ponoči utihnili, pri čemer pa Slovenska škofovska konferenca takim pobudam ostro nasprotuje.
V Sloveniji je 2901 cerkva in kapel, navaja poročilo Slovenske škofovske konference s konca prejšnjega leta. Ko pomislimo na cerkve pa ne moremo mimo bitja njihovih zvonov.
Glavna naloga zvonov je namreč ta, da naznanjajo bogoslužna opravila in vabijo k molitvi, pri čemer pa ima vsaka cerkev v Sloveniji svoje običaje in načine zvonjenja.
Kljub razlikam med cerkvami pa lahko rečeno, da poznamo zvonjenje, ki vabi k molitvi in bogoslužju, zvonjenje ob smrti in pogrebu ter zvonjenje ob raznih pomembnih dogodkih, slovesnostih ter obletnicah.
Med temi je tudi zvonjenje, ki ga imenujemo tudi angelovo češčenje. Gre za trojno zvonjenje, ki ga lahko slišimo zjutraj, opoldne in zvečer ter pred mašami.
V veliko cerkvah pa lahko slišimo še potrkavanje cerkvene ure, in sicer na vsakih 15 minut, ko zvoniki oznanijo čas z bitjem zvonov. En udarec za četrt, dva za pol, tri za tri četrt in štirje za polno uro in nato toliko udarcev, kot je ura.
Medtem ko nekaterih zvonjenje cerkvenih zvonov ne moti, bi jih drugi uvrstili med vire onesnaževanja okolja s hrupom. Tako se je našel posameznik, ki je preko spletnega orodja predlagam.vladi.si podal pobudo, da bi se cerkveno zvonjenje opredelilo kot hrup.
Občan bi zvonjenje cerkvenih zvonov opredelil kot hrup
Prek spletnega orodja predlagam vladi.si državljani vsak mesec posredujejo približno 50 različnih predlogov, od katerih jih nekaj naleti na pozitiven odziv pristojnih organov.
Projekt predlagam.vladi.si je namreč del širših naporov za vključitev prebivalcev v procese oblikovanja vladnih politik in ukrepov.
Projekt odpira nov komunikacijski kanal med državljani in državo ter med državljani samimi, njegov osnovni namen pa je prebivalce spodbuditi k predložitvi mnenj, pobud in predlogov za ureditev določenih vsebinskih vprašanj.
Uporabnik Anže je tako vladi predlagal, da se cerkveno zvonjenje opredeli kot hrup, pri tem pa omenja predvsem nočni čas, od 22. do 6. ure zjutraj.
»Mislim, da v tem času zvonjenje nikomur ne koristi, škodi pa veliko ljudem in živalim, ki imajo bolj rahel spanec, živijo v bližini cerkva, imajo izmensko delo in podobno,« je med drugim zapisal uporabnik.
Zvonjenje zvonov ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke
Na njegov predlog so se odzvali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so razložili, da predpisi s področja okolja in varstva pred hrupom, zvonjenje cerkvenih zvonov ne obravnavajo kot vir hrupa.
»Zven cerkvenih zvonov praviloma obremenjuje okolje kratkotrajno, saj običajno zvonjenje traja le nekaj minut. Bitje ure pa se običajno izvaja le od jutra do večera in ne ponoči,« so zapisali na ministrstvu.
Pri tem pa so navedli, da se skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu, ki je višji od 65 decibelov. »Zvonjenje cerkvenih zvonov zato ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi,« še dodajajo na ministrstvu za okolje.
Zato predlagajo, da se posamezniki, ki bivajo v stanovanjskih stavbah blizu cerkvenih zvonikov, dogovorijo za prilagoditev glasnosti zvonov in pogostosti bitja ure znotraj krajevnih skupnosti, občin oziroma župnij.
Slovenska škofovska konferenca takim pobudam nasprotuje
Na pobude, ki cerkveno zvonjenje opredeljujejo kot hrup in bi jih uvrstile v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, pa so se pred leti odzvali tudi v Slovenski škofovski konferenci.
Takšnim pobudam odločno nasprotujejo pobudam, pri čemer kot razlog navajajo evropsko direktivo, ki zvonjenja ne uvršča med hrup, ter odločbo ustavnega sodišča iz aprila 2010. Glede na slednjo je zvonjenje v skladu z ustavo, so takrat navedli za STA.
Jakost zvonov je bila ponekod že izmerjena, po ugotovitvah pa njihova moč ne presega zakonsko določenih norm, zagotavljajo v Slovenski škofovski konferenci.
Po njihovih besedah zvoka zvonov sicer ni mogoče zmanjšati, je pa mogoče prilagoditi čas in dolžino zvonjenja.
Zvonjenje zvonov lahko povzroči vznemirjenost in motnje spanja
Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije na svoji spletni strani navajajo, da zvonjenje zvonov pomeni zvočno sporočilo cerkve vernikom in ne neželenega ropota pri delovanju neke naprave.
»A tudi melodija zvonjenja v določenih okoliščinah lahko za posameznike postane moteča na enak način kot hrup,« opozarja Sonja Jeram z inštituta.
Zvonjenje zvonov s stališča varovanja zdravja in počutja ljudi lahko po njenih besedah povzroča predvsem vznemirjenost in motnje spanja. Ni pa pričakovati, da bi zvonjenje lahko povzročilo bolezni srca in ožilja, pravi Jeram.
Poškodbe sluha so možne le pri tistih, ki so neposredno izpostavljeni zvonjenju, na primer pri pritrkovalcih. Na inštitutu zato v času pritrkavanja priporočajo uporabo zaščitne opreme.
