Na slovenskih cestah so v zadnjih letih zarisali 16 tridimenzionalnih prehodov za pešce, s čimer želijo zagotoviti varnost najranljivejših v prometu. A so te označbe sploh veljavne? Na ministrstvu pojasnjujejo, da vpliv na varnost v prometu ni raziskan.
3D prehodi za pešce – da ali ne? Medtem ko v zavodu Varna pot izpostavljajo pozitivne učinke, ki jih imajo tridimenzionalne označbe prehodov na večjo varnost, jim na ministrstvu za infrastrukturo niso naklonjeni.
Še več. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pripravljavec predpisov za področje prometa, pravijo, da je tovrstna označba neveljavna, saj je brez zakonske podlage.
3D prehodi za pešce so se v Sloveniji pojavili leta 2021
Prve 3D zebre so se v Sloveniji pojavile jeseni 2021, in sicer v Ljubljani, Velenju in na Ptuju.
Projekt postavljanja 3D zeber je plod dolgoletnega sodelovanja Generali zavarovalnice z Zavodom Varna pot in občinami.
V želji, da bi odgovorne v lokalnih skupnostih spodbudili k trajnejšim in celovitim ukrepom za umirjanje prometa, uporabnikom pa približali pozitivne učinke k višji kvaliteti bivanja in življenja v izbranem okolju ali občini, so v letu 2021 začeli z umeščanjem na lokalne ceste v bližini vrtcev, šol ali spalnih sosesk, kjer je hitrost vožnje omejena na 30 kilometrov na uro.
»Na podlagi začasne in zakonsko urejene »eksperimentalne prometne ureditve« z označbo 3D zebre, smo združili in povezali različne deležnike v lokalnih skupnostih in jih spodbudili k iskanju lastne, primerne in trajne rešitve za umirjanje prometa,« pojasnjujejo v zavodu Varna pot.
V okviru projekta 'Varno ima vedno prav' je na lokalnih cestah v bližini vrtcev, šol ali spalnih sosesk v Sloveniji trenutno umeščenih 16 3D zeber, in sicer v 15 občinah.
»V letošnjem letu smo v sklopu projekta otvorili še pet novih 3D zeber v petih občinah, načrt za prihodnje leto pa v tem trenutku še ni znan,« pojasnjujejo v zavodu Varna pot.
Ministrstvo: Presenečenje lahko povzroči napačno ukrepanje voznika
Tovrstne označbe oziroma simulacije prehodov so narejene na način, da bi jih voznik moral prepoznati na daljavo in pravilno ukrepati. Če se 3D efekt opazi z manjše razdalje, je prepozno, da bi voznik lahko pravilno ukrepal.
»3D prehodi za pešce v nobenem primeru ne smejo presenetiti voznika, ki bi označbo na cesti lahko prepoznal kot oviro na cesti, saj bi takšno presenečenje lahko povzročilo napačno ukrepanje voznika, kar lahko privede do nevarnih manevrov z vozilom,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Prav tako poudarjajo, da se 3D učinek prehoda za pešce naj ne bi uporabljal zunaj naselij, kjer so hitrosti večje.
Prav tako mora biti v oblikovanje 3D rešitve prehoda za pešce vključen vidik človeškega faktorja.
»Voznik mora v času od percepcije označbe do reakcije zmanjšati hitrost vozila in usmeriti pozornost na pešce oziroma kolesarje,« pojasnjujejo: »Težava je tudi v nevidnosti označbe v primeru zgoščenega prometa, kjer te označbe ni mogoče zaznati preko prednjega vozila v koloni.«
»Trenutno še ni zaslediti študije, ki bi analizirala stanje pred in po ukrepu in tudi dejanski vpliv nove označbe prehoda na prometno varnost,« so pojasnili na ministrstvu.
Za 3D zebre ni zakonske podlage?
Na ministrstvu pravijo, da so tovrstne označbe neveljavne, saj so brez zakonske podlage.
»3D označbo prehoda za pešce nacionalna zakonodaja s področja cest, pravil cestnega prometa in prometne signalizacije ne vsebuje, zato njene različne izvedbe, ki se zasledijo na svetovnem spletu tudi ni dopustno uporabljati na javnih cestah,« navajajo na ministrstvu.
Na cestah se lahko označujejo samo tiste talne označbe, ki so predpisane s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
Kot pojasnjujejo, je sprejemljivost nove rešitve lahko vključena v formalne predpise s področja prometne signalizacije na podlagi tujih pozitivnih izkušenj, spremenjene konvencije, lahko pa je tudi odločitev, da s poskusno prometno ureditvijo, ki jo dopušča zakon o cestah, takšno rešitev testira upravljavec državne ceste.
A ta je dolžan, po izvedeni poskusni prometni ureditvi, ovrednoti njene učinke na varnost udeležencev cestnega prometa, in s tem predlagati, da se rešitev vključi v formalne predpise.
»V letošnjem letu so bile pripravljene in sprejete tehnične smernice s področja površin za pešce, ki omenjene označbe, zaradi strokovne nedorečenosti rešitve, ne vključujejo,« dodajajo na infrastrukturnem ministrstvu.
