Ob koncu leta 2022 je bilo v Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva vpisanih 2570 glasbenikov, pevcev, skladateljev, plesalcev, koreografov in učiteljev glasbe.
Pandemija covida-19 je vsekakor pustila svoj pečat na družabnih dogodkih v Sloveniji.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je tudi v letu 2021 vplivala na organizacijo koncertov in drugih z glasbo povezanih dogodkov (operne in druge glasbeno-scenske prireditve, balet, sodobni ples, folklorna dejavnost) – v primerjavi z letom 2019 je bilo teh dogodkov približno za tretjino manj.
V povprečju je bilo na odrih kulturnih ustanov leta 2021 na dan izvedenih skoraj osem koncertov (leta 2019 11) in še vsaj dva dogodka, povezana z glasbo (leta 2019 vsaj 4).
Slovenske kulturne ustanove so organizirale tudi glasbene in plesne festivale. Teh je bilo za okrog 43 odstotkov vse festivalske ponudbe v omenjenem letu. Vpliv covida-19 na festivalsko dogajanje je bil manjši kot pri odrski dejavnosti v celoti, verjetno zaradi izvedb na prostem, ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije.
Pandemija novega koronavirusa je tudi leta 2021 vplivala na obiskanost koncertov in drugih glasbenih dogodkov, saj se je število obiskovalcev v primerjavi z letom 2019 skrčilo na 59 odstotkov, število obiskovalcev vseh z glasbo povezanih prireditev pa na 53 odstotkov (leta 2020 32 odstotkov v obeh primerih).
Kakšne so njihove plače?
Ob koncu leta 2022 je bilo v Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva vpisanih 2570 glasbenikov, pevcev, skladateljev, plesalcev, koreografov in učiteljev glasbe (leta 2019 2366). Toliko jih je torej opravljalo enega izmed teh poklicev in so bili vključeni v obvezno socialno zavarovanje.
Po začasnih podatkih za leto 2021 je bila povprečna mesečna plača glasbenikov, pevcev in skladateljev 1761 evrov, plesalcev in koreografov: 1428 evrov ter učiteljev glasbe 1579 evrov.
