Primer devetletnice iz Maribora, ki je zaradi igranja na klavir doživela prihod policije, ni osamljen. Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije opozarjajo, da podobnih zgodb ni malo, zato vlado pozivajo k spremembi zakonodaje.
Policija je v Mariboru v začetku septembra posredovala zaradi devetletnice, ki je doma vadila klavir. Vadba je trajala dobrih petnajst minut, ko je pri vratih zazvonil zvonec. Pred pragom pa – policija.
Podoben primer je pred kratkim v Mariboru doletel tudi 80-letno profesorico glasbe. Igrala je približno 20 minut, nakar so zaradi prijave sosede na vrata potrkali kar trije policisti.
Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije opozarjajo, da je takih primerov še več. Na vlado so naslovili pismo, v katerem pozivajo k spremembi zakona in jasnim pravilom, ki bodo zaščitila otroško glasbeno ustvarjalnost in hkrati spoštovala pravico do miru.
Žal teh primerov ni malo
Primer devetletne deklice iz Maribora, ki jo je obiskala policija zaradi igranja klavirja v nedeljo, ni edini.
»Na nas se je pred kratkim obrnila tudi družina s tremi otroki (vsi so štipendisti našega sklada Glasbenik sem), ki je prejela kazen zaradi igranja na glasbila; vsi otroci pa so izjemno talentirani.
Nedavno smo brali še o podobnem primeru iz Lucije, kjer je bila izjemno nadarjena osemletna pianistka ustrahovana s strani sosedov in družina opozorjena s strani policije. Žal teh primerov ni malo,« naštevajo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
»To nas kot organizacijo, ki si prizadeva za kakovost življenja otrok in mladostnikov ter za spodbujanje njihove ustvarjalnosti, zelo skrbi,« pravijo: »Ukvarjanje z glasbo oziroma učenje igranja na glasbila ne bi smelo biti razlog za prijavo ali kaznovanje, temveč prostor, kjer družba otrokom omogoča razvoj talentov in izražanje svojega potenciala.«
Zato pozivajo k razmisleku o ustreznejši ureditvi tovrstnih primerov, ki povzročajo stiske mladim glasbenikom in njihovim družinam.
Predlagajo možne rešitve
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo predlog sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je 2. septembra obravnavala vlada.
Posebej jih skrbi določba, ki opredeljuje »motnjo miru« zaradi hrupa.
»Zavedamo se, da imajo sostanovalci v svojih domovih pravico do miru in počitka. Kljub temu pa imajo tudi otroci pravico do ustvarjalnega izražanja, kulturnega in umetniškega udejstvovanja, izobraževanja, svobodne izbire interesov ter pravico do podpore s strani staršev in države,« so zapisali.
Da bi bila zakonodaja bolj uravnotežena med zaščito javnega miru in pravico otrok do umetniškega izražanja ter vsakodnevnega igranja na glasbeni inštrument, predlagajo različne možne rešitve.
Dodatek k definiciji »motnje miru«
V predlog zakona bi lahko dodali jasnejšo določbo pri definiciji »motnje miru«, ki bi omogočala glasbene aktivnosti v stanovanjih in blokih, če se upoštevajo osnovna pravila.
Med temi na primer igranje v primernem času dneva (med 8. in 20. oziroma 21. uro), spoštovanje najvišje dovoljene ravni hrupa, omejeno trajanje (da ne gre za neprekinjeno glasbo čez dolgo obdobje) ter možnost prilagoditev, kot so zvočna izolacija prostora ali uporaba pregradnih materialov.
Jasnejši kriteriji in standardi
Predlagajo tudi jasnejše kriterije in standarde, da se prepreči samovoljno kaznovanje in da odločitev ne ostaja zgolj v presoji posameznega policista.
Namesto nedoločne formulacije »razumna glasnost« bi zakonodaja določila natančne decibele kot mejno vrednost za stanovanjske prostore, hkrati pa bi določila časovne omejitve za dovoljeno glasbo podnevi in ponoči.
Kot dodatni ukrep omenjajo tudi možnost mediacije – da bi pred uvedbo kazni najprej potekalo posredovanje med sosedi in iskanje dogovora.
Posebni člen, ki ščiti umetniško dejavnost otrok
Poleg tega se kot rešitev ponuja posebni člen, ki bi izrecno ščitil umetniško dejavnost otrok. Pri presoji motenja miru s hrupom bi tako upoštevali naravo glasbene dejavnosti, kar pomeni, da igranje instrumenta v primernih terminih, ob omejeni glasnosti in brez zlonamernosti, ne bi štelo za prekršek.
»Pozivamo k strpnosti ter iskanju rešitve, ki bi bila ugodna za vse: da se zaščiti pravica do miru, hkrati pa omogoči pravica otrok do glasbenega ustvarjanja in razvijanja talentov,« so zapisali.
Vlado in vse pristojne institucije pozivajo, da pred nadaljnjo obravnavo sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru v dialog vključijo tudi predstavnike organizacij za otroke in mladostnike ter strokovno javnost.
»Otroci niso prekrškarji: so naša prihodnost,« so zaključili pismo.
