Mariborska občina pripravlja dodatne ustrezne podlage, ki bodo omogočale oddajo nezasedenih poslovnih prostorov na Koroški ulici, po nižji izhodiščni ceni za rokodelske in kulturne dejavnosti.
Sprehod po osrednjih ulicah Maribora razkriva vedno bolj pust obraz mesta. Prazne izložbe, ugasnjene luči in napisi »oddamo« ali »naprodaj« so postali vsakdanja kulisa, na kar že dalj časa opozarjajo sami meščani.
Ali je res, da je praznih prostorov v mestnem središču vsako leto več? In še pomembneje: kakšne konkretne načrte in dolgoročno vizijo ima Mestna občina Maribor, da bi središču znova vdihnila življenje?
Gre za normalno fluktuacijo
V strogem centru, v tako imenovani coni A, ima mariborska občina v lasti 133 poslovnih prostorov, od katerih jih je trenutno praznih 29. To je približno 22 odstotkov. Na občini pojasnjujejo, da ne beležijo izrazitega povečanja odpovedi najemnih pogodb.
»Smatramo, da gre za normalno fluktuacijo menjave trgovin, gostinskih lokalov in ostalih poslovnih prostorov iz različnih poslovnih razlogov.
Dejstvo je, da vsako leto prejmemo nekaj odpovedi najemnih pogodb, po drugi strani se vsako leto sklene tudi podobno število novih pogodb.«
Čeprav se v javnosti mnogokrat sliši očitek, da so za prazne lokale krive visoke najemnine, pa na občini to zavračajo. Pravijo, da razlogi za odpoved v večini primerov niso vezani na najemnine, saj da so te primerljive s trenutnimi tržnimi najemninami.
Najemnine se sicer gibljejo med osmimi in petnajstimi evri na kvadratni meter. Seveda odvisno od mikrolokacije in stanja posameznega poslovnega prostora.
Kje torej tiči razlog?
Razlogi za odpovedi najemnih pogodb po mnenju pristojnih na občini v največji meri tičijo v dejstvu, da so se nakupovalne navade potrošnikov drastično spremenile.
»Predvsem se je na svetovni splet preselila prodaja tekstila in obutve in prav od najemnikov iz tega segmenta smo prejeli nekaj odpovedi najemnih razmerij.«
Pravijo tudi, da so se določeni najemniki upokojili ali prenehali z opravljanjem dejavnosti iz drugih razlogov.
»To je trend, ki se ne dogaja zgolj v Mariboru, ampak je to trend v celotni Evropi in širše.«
Stavijo na mlade podjetnike in obrtnike
Mariborska občina zdaj stavi na mlade in nove koncepte. V prihajajočih tednih bodo objavljeni novi razpisi za oddajo poslovnih prostorov.
»Že danes lahko povemo, da opažamo trend povpraševanja po najemu poslovnih prostorov s strani mlajših podjetnikov z novimi poslovnimi idejami in koncepti, kar nas navdaja z optimizmom.«
V pripravi so tudi dodatne ustrezne podlage, ki bodo omogočale oddajo nezasedenih poslovnih prostorov na Koroški ulici, po nižji izhodiščni ceni za rokodelske in kulturne dejavnosti.
Na občini poudarjajo tudi sodelovanje z Regionalno razvojno agencijo Podravje–Maribor, s katero izvajajo podjetniško mentoriranje in usposabljanja. Njihov cilj je vzpostavitev Podjetniškega inkubatorja, ki bo podjetjem ponujal prostore tudi po subvencioniranih cenah.
In kakšna je vizija župana?
Župan Saša Arsenovič si mestno središče v bodoče predstavlja kot prostor, ki ni le »trgovska cona«, temveč združuje bivanje, delo, kulturo in druženje.
Ključni element za oživitev vsakdanjega utripa vidi v povečanju števila stanovanj, s poudarkom na privabljanju mladih in družin. Meni namreč, da bi tako podprli delovanje trgovin, kavarn in storitvenih dejavnosti. Pomembno vlogo bodo imele tudi kulturne institucije, galerije, prizorišča in rokodelstvo, ob tem pa tudi stalna infrastruktura, kot so knjižnice in gledališča.
»Poseben poudarek bo na mobilnosti, ki bo dostopna, varna in zelena, z vizijo »brez robnika od Drave do mestnih gričev«, kar pomeni povezano, vključujoče in prijetno mestno okolje za vse.«
Strategija in vizija je, v mestnem jedru zagotoviti vsakodnevno programsko dogajanje, tako je v planu podaljšanje programov Martinovanja, Lent festivala in Čarobnega Maribora.
