Organizatorji so zbrali 9566 hlodov, kar je največ doslej, skupno pa dosedanji izkupiček ocenjujejo na 4,5 milijona evrov. Tokrat so bili zaradi vremenskih razmer prvič primorani premikati datume licitacije, skrb ostaja iskanje ustreznega prostora.
Organizatorji tako velike količine lesa niso pričakovali, je na današnji novinarski konferenci ob dnevu odprtih vrat licitacije v Slovenj Gradcu povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.
Imeli so zagotovljen prostor v velikosti skoraj osmih hektarjev, a ni zadostoval za ves ponujen les, zato so na koncu iskali dodatni prostor. Hkrati so zaradi pretoplega vremena v januarju za približno en mesec prestavili datumske roke licitacije, ki so sicer prvotno določeni že pred novim letom.
Na licitaciji največ hlodov do zdaj
Skupno je 1019 lastnikov na Koroško pripeljalo 9566 hlodov v skupni količini 9720 kubičnih metrov. Oboje je največ doslej. Večina lastnikov hlodov je iz Slovenije, nekaj jih je tudi iz Avstrije in Hrvaške ter letos prvič tudi z Madžarske.
Ponudbe za les na licitaciji je oddalo 53 kupcev, kar je malo manj kot lani, od tega jih je bilo največ, 20, iz Slovenije, sledijo kupci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Češke in Švice.
Med kupci je bilo nekaj novih, so pa ravno zaradi prestavljanja rokov licitacije izgubili najmanj dva tuja kupca, po enega s Kitajske in iz Turčije, je povedal Jeromel.
Cenovni rekordi niso bili doseženi, najbolje so se prodajali hlodi hrasta
Na letošnji licitaciji za razliko od lanske niso bili doseženi cenovni rekordi, so pa tudi letos najvišje cene dosegali hlodi gorskega javorja rebraša. Najvišja dosežena cena zanj je 14.960 evrov po kubičnem metru oziroma nekaj manj kot 23.490 za celotni hlod.
To je pol manj kot lani, je izpostavil Jeromel in dodal, da je tudi kupec, ki vsako leto kupuje najdražje sortimente, dejal, da tako lepih hlodov, kot so bili lani, letos ni bilo. Kupec najdražjega hloda je iz Italije.
So pa bili doseženi rekordi pri nekaterih drugih drevesnih vrstah, med drugim so najvišjo ceno doslej dosegli pri hrastu, smreki in macesnu.
Najdražja smreka je bila posekana na območju slovenjgraške občine, na območju Golavabuke, dosegla je rekord po kubičnem metru, to je 1530 evrov, in po hlodu, saj je bil ta prodan za več kot 9000 evrov, kar je za smreko po Jeromlovih besedah izredno veliko.
Med vsemi drevesnimi vrstami so se sicer letos najbolje prodajali hlodi hrasta, ki ga je bilo največ, skupno prek 5000 kubičnih metrov.
Ob rekordni količini lesa na licitaciji ostaja skrb iskanje ustreznega prostora
Letos se je še posebej pokazalo, kako pomembno je za tako velik dogodek, da ima primeren prostor.
»Vseskozi si želimo in poudarjamo, da moramo imeti utrjen prostor oziroma utrjene poti. Ne potrebujemo celotnega prostora utrjenega, samo poti bi morale biti za kamione utrjene, potem bi lahko delali licitacijo v vsakem vremenu,« je dejal Jeromel.
Da si prizadevajo poiskati trajno ustrezen prostor, je danes dejal tudi slovenjgraški župan Tilen Klugler, ki pomoč v zvezi s tem pričakuje tudi od države.
Poudaril je pomen dogodka za Slovenj Gradec in dobro delo organizatorjev, ki se kaže tudi skozi številke: na prvi licitaciji so prodajali 890 hlodov, na letošnji pa več kot desetkrat več.
Ostalo precej neprodanega lesa
Organizatorji dosedanji izkupiček licitacije ocenjujejo na okoli 4,5 milijona evrov, a je letos ostalo kar precej neprodanega lesa. Tega ponujajo v drugem krogu licitacije, ki že teče, skupno gre za dobrih tisoč kubičnih metrov. Neprodanega je ostalo kar nekaj gorskega javorja povprečne ali slabše kakovosti, a se zanj že zanimajo tudi kupci iz tujine.
Pri organizaciji licitacije na Koroškem sodelujeta Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je dejal, da brez lastnikov gozdov in sodelovanja sodelavcev Zavoda za gozdove ne bomo imeli zdravih, odpornih in visoko vrednih gozdov.
Pomen javne gozdarske službe je poudaril tudi Tomaž Hrovat s kmetijskega ministrstva, ki ga veseli, da se delež domačih kupcev povečuje.
Največjo skupno količino je sicer letos po navedbah Jeromla kupil kupec iz Avstrije, furnirnica Wibeba, ki je skupno kupila prek tisoč kubičnih metrov lesa.
