Da se je kurilna sezona že pričela nas opozarja smrad po kurjavi, ki počasi že zadimlja ulice slovenskih mest. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da so lahko posledice vdihovanja onesnaženega zraka še hujše, kot smo mislili.
Čeprav smo se lahko še pred nekaj dnevi zunaj sprehajali v kratkih rokavih, se je ob prehladu hladne fronte ozračje že pošteno ohladilo.
Mnogi so zato že začeli ogrevati svoje domove, kar pa znatno vpliva na kakovost zraka.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je pred polnim zagonom kurilne sezone že izdal priporočila, kako ravnati v primeru večje onesnaženosti.
Zmanjšajmo aktivnosti na prostem in poskrbimo za ustrezno prezračevanje
Veliko lahko za izboljšanje kakovosti zraka prostora, v katerem preživimo največ časa, naredimo sami, pojasnjuje Simona Perčič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ker smo v času razhajanja respiratornih bolezni, je pomembno, da notranje prostore prezračimo, če je le možno takrat, ko je koncentracija delcev v zraku najnižja.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa priporočajo tudi zmanjšanje fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem. Če hodimo v službo peš ali s kolesom, uporabljamo tiste poti, ki niso ob prometnicah, če so zelo visoke koncentracije pa prestavimo fizično aktivnost na tiste ure, ko koncentracije padejo.
Prav tako pa moramo biti pozorni pri izbiri goriva za ogrevanje. Če se ogrevamo na drva, morajo biti ta primerne kakovosti in dovolj suha, še bolje pa je, da izberemo nizkoogljična goriva.
Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja so običajno svetovali, da naj ljudje prezračujejo takrat, ko je onesnaženost zraka zunaj najmanjša.
Ker pa smo v obdobju širjenja povzročiteljev respiratornih obolenj, vključno s povzročitelji covida-19 in gripe, poudarjajo, da je treba prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi, učinkovito in stalno zračiti, saj zračenje bistveno prispeva k zmanjšanju širjenja okužb.
Onesnaženost zraka povzroča resne bolezni
Čim manjši, kot so delci, tem bolj so škodljivi za zdravje, še pojasnjuje Petrič. Delci v naše telo vstopajo skozi zrak, ki ga vdihavamo v pljuča in tam povzročajo oksidativni stres in vnetje.
Ta proces vnetja se po določenih mehanizmih praktično razširi po celotnem telesu in škodljivo deluje na vsa tkiva. Na udaru so predvsem dihala, srčno-žilni sistem in možgani. Prav v možgane lahko delci preidejo po več poteh, bodisi preko krvi, lahko pa tudi direktno skozi nosno sluznico.
Je pa vse odvisno tudi od tega, kakšne so trenutne koncentracije delcev v zraku in koliko časa smo jim izpostavljeni, zato na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja priporočajo, da redno pregledujemo meritve agencije za okolje.
Najnovejše študije so pokazale, da tako daljša kot tudi krajša izpostavljenost onesnaženemu zraku povzročata resna obolenja, razlaga Petrič.
Zbolimo lahko za Alzheimerjevo boleznijo ali drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi. Škodljivi delci PM10 pa naj bi bili povezani tudi z nastankom sladkorne bolezni tipa ena ali dva.
Najbolj ogroženi so starejši in otroci
Izpostavljenost onesnaženemu zraku s škodljivimi delci PM10 lahko najbolj škodujejo rizičnim skupinam, kot so starejši, bolniki s srčno-žilnimi obolenji, z dihalnimi obolenji, astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo in otrokom, ki imajo še nerazvit imunski sistem.
Ne pozabimo poklicati dimnikarja
Če tudi vi sodite med tiste, ki svoje domove ogrevajo na drva, nikar ne pozabite, da je potrebno na novo kurilno sezono pripraviti tudi peči in dimnik. Od leta 2017, ko je v veljavo stopila nova zakonodaja, je veliko dimnikov ostalo nepregledanih in neočiščenih. Na to opozarja tudi predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost na Zbornici komunalnega gospodarstva, Aleksander Županek. Kot je povedal se dogaja točno to na kar je opozarjala stroka in sicer, da je oskrba znatno padla. Veliko ljudem je to, da morajo kot jim veleva Zakon o dimnikarskih storitvah, sami izbrati dimnikarsko službo in zagotoviti, da je kurilna naprava oskrbovana v skladu s predpisi.
V kolikor uporabljate klasično kurilno napravo na trdna goriva na ročno nalaganje, je predvidoma predpis, da se mora takšna kurilna naprava čistiti štirikrat v kurilni sezoni. Se pravi od oktobra do maja na pribliužno dva meseca.
Kurilna naprava se mora praviloma čistiti štirikrat v kurilni sezoni. Se pravi od oktobra do maja na približno dva meseca.
Kvaliteta drv je bistvenega pomena
Aleksander Županek pojasnjuje, da je tisto glavno merilo, da je lesna biomasa, ki jo bomo uporabljali za ogrevanje posušena pod 20 odstotkov vlage. Vse kar je nad 20 odstotkov privede do nepravilnega izgorevanja, saj se prvo izloča samo vlaga in se pri gorenju povzročajo saje, ki so povzročitelj dimniških požarov. Prav tako je pomembno, da so drva sušena po naravni poti in kupljena pri preverjenih trgovcih, ki prodajajo preverjeno kvaliteto drv in imajo za to certifikat. Medtem, ko se nakup od domačih proizvajalcev drv odsvetuje, saj so velikokrat vprašljive sušnosti. Dostikrat so namreč mokra in se tudi takšna kasneje uporabljajo kar pa še dodatno onesnažuje okolje.
