Po državi je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato pripravil priporočila za ravnanje v primeru požara.
Na jugozahodnem delu države se te dni gasilci borijo z več požari, ogenj pa se lahko ob izjemni vročini in suhem vremenu ter vetru znova razplamti.
Povsod po državi je v naravnem okolju prepovedano požiganje in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar.
Prepovedano je kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove ali izven pozidanih površin izvajati aktivnosti ter uporabljati predmete in naprave, ki lahko povzročijo požar. Prepovedani so tudi ognjemeti.
Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni
Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju. Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode.
Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje.
Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa in dovzetnosti posameznika.
Še posebej so ogroženi dojenčki, otroci, nosečnice in starejši ljudje
Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme.
Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje.
Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal se lahko povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.
Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal in sladkorni bolniki.
Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih.
Ali veste, kako ravnati ob požaru?
Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil priporočila za ravnanje ob požaru. Kaj svetujejo?
- Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oziroma Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
- Izogibajte se prizadetih območij.
- Ne zadržujte se v bližini požara! Če ste na zadimljenem območju oziroma v prostoru, kjer je mogoče zaznati vonj po dimu, se z njega čim prej umaknite. Dokler se nahajate na takšnem območju, za zmanjšanje izpostavljenosti zaščitite dihala, na primer z obrazno masko, ki dobro tesni in kožo z oblačili.
- Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. V primeru pekočega občutka na koži odstranite oblačila in se umijte z vodo in milom, pri pekočinah na sluznici to izpirajte s čisto tekočo vodo.
- Če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru, odstranite prah in kontaminirano obleko ter jo shranite v plastično vrečko. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
- Če je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočajo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev, saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
- Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognemo, dokler ta območja niso očiščena.
- Izogibajte se dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete proti vetru ali stran od ognja oziroma pogorišča.
- Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla, tako bi se lahko preko podtalnice onesnažila tudi pitna voda. Priporočamo, da vrtnin in sadja, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oziroma zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
- Upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oziroma Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Za lastnike kapnic velja, da pred nastopom padavin preusmerijo vodo iz s požarom onesnaženih lovilnih površin stran od hranilnika za vodo in s tem preprečijo onesnaženje vode.
