Foto: Dušan Prašnikar
Ta mesec so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa so prešle na jesensko-zimski delovni čas. V Planinski zvezi Slovenije opozarjajo, da je načrtovanje tur in jesenski obisk gora temu treba prilagoditi.

Visokogorske koče v Julijskih Alpah so, z izjemo oskrbovanega Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že vse zaprle svoja vrata. Planinci lahko na zavetje in prenočišče zdaj računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih.

Tudi jeseni in pozimi ostajajo stalno odprti: Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah, Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah in številne nižje ležeče koče po Sloveniji. Druge so prešle na jesensko-zimski delovni čas in vrata odprejo le ob koncu tedna in praznikih.

Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

Foto: Manca Ogrin

Jeseni in pozimi je obvezna čelna svetilka

Gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi je opozoril na varnostni vidik obiskovanja gora jeseni: »Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad glavo ... Vse to pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu folijo ali veliko črno vrečo, ki nas varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane.«

Gorski reševalec je dodal, da bo planince jeseni tema ujela že med peto in šesto uro popoldne: »Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije.«

Foto: Manca Ogrin

Nenadno poslabšanje vremena nas ne sme presenetiti

V gorskem svetu nas lahko zaradi nizkih temperatur hitro presenetijo snežne padavine, je opozoril gorski reševalec Matjaž Šerkezi: »Nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva še dodatno tehnično opremo - cepin in dereze - ter dobršno mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva večjo pozornost. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo.«

Jeseni je v gorah precej pogosta tudi megla. Gorski reševalec je zato priporočil uporabo planinskega zemljevida in kompasa: »Svetujemo pa tudi znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati, ostanite mirni in se poskušajte varno vrniti do zadnje znane točke, na primer znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oziroma ste poškodovani, pokličite številko 112

V Sloveniji je 178 planinskih koč

Slovenijo prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev. V zadnjem desetletju v Planinski zvezi Slovenije opažajo stalno povečevanje deleža tujih gostov.

»Najbolj se povečanje deleža tujih gostov kaže v obdobjih slabšega vremena, ko tujci pridejo do planinskih koč, njihov delež je izjemno visok tudi na začetku poletne sezone, ko so Slovenci praviloma na morju. Nekatere koče v visokogorju beležijo tudi več kot 70 odstotkov tujih gostov, v povprečju pa tujci dosegajo že polovico vseh nočitev v planinskih kočah v Sloveniji,« je povedal Dušan Prašnikar iz Planinske zveze Slovenije.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice