Slika je simbolična.
V usmeritvah ministrstva za zdravje za prihodnji dve leti napovedana kadrovska krepitev ambulant družinske medicine je dobrodošla, a družinskih zdravnikov v Sloveniji še vedno primanjkuje.

Ministrstvo je nedavno pripravilo usmeritve oziroma smernice zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Dokument javnosti uradno še ni bil predstavljen, ga je pa STA pridobila neuradno.

Usmeritve do 1. junija prihodnje leto predvidevajo pripravo časovnega plana prenove ambulant družinske medicine. Ekipo posamezne ambulante bi po novem sestavljal specialist družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra, za polovični delovni čas pa tudi administrativno-tehnični delavec.

Krepitev ambulant družinske medicine družinski zdravnik in tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar sicer pozdravlja in jo glede na količino dela v ambulantah označuje za dobrodošlo. »Nevarnost pa je, da si bodo to nekateri razlagali, da potem ne rabimo družinskih zdravnikov, ker bodo nekateri drugi opravljali delo družinskega zdravnika, kar pa ne drži,« je ob tem opozoril.

Dodaten kader bo po njegovi oceni prinesel razbremenitve, zaradi katerih bodo imeli družinski zdravniki nekaj dodatnega časa za bolj strokovno delo. A ob razbremenitvah dokument zdravnikom napoveduje povečanje glavarinskih količnikov, torej še več pacientov. »Rezultat je lahko kvečjemu enak kot sedaj, verjetno pa še slabši,« je opozoril Ravnikar.

Sam je sicer prepričan, da bi bilo treba najprej analizirati, koliko ekipe družinskih ambulant zmorejo, na podlagi tega pa, koliko ekip potrebujemo na primarni ravni. Po trenutni oceni namreč primanjkuje 150 družinskih zdravnikov.

Ob pomanjkanju medicinskih sester, kar bi lahko oviralo predvideno krepitev družinskih ambulant, kjer ministrstvo predvideva več diplomiranih medicinskih sester, Ravnikar izpostavlja tudi premajhno fleksibilnost dela v družinskih ambulantah in vprašanje kompetenc različnih delavcev v zdravstvu. »V praksi se dogaja, da imamo ogromno sodelavcev, ki sedaj bolj učinkovito nosijo delo zdravniku na mizo, nimamo pa takih sodelavcev, da bi neko delo samostojno opravili in s tem zmanjšali kupe na zdravnikovi mizi,« je ponazoril.

Iz usmeritev ministrstva po Ravnikarjevih besedah izhaja tudi, da družinski zdravniki ne znajo napotovati bolnikov na druge ravni zdravstva. »Nihče ne sprejme, da so potrebe tako narasle in da je ozko grlo premajhno število ambulant in obravnav, ampak se rešitev išče v manjšem napotovanju,« je poudaril.

Tudi v predvideni ukinitvi napotnic stopnje zelo hitro ne vidi razlike za bolnike in zdravnike. Še vedno bo v sistemu enako število zdravnikov in bolnikov, le statistično se bodo številke popravile tako, da bo manj ljudi čakalo nedopustno dolgo, je ocenil. Smisel vidi v ločevanju napotnic na nujne, vse druge pa da bi nato zdravniki specialisti triažirali.

Dokument ministrstva so prejšnji teden potrdili tudi člani strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pri premierju in začasnemu ministru za zdravje Robertu Golobu. Ob tem so člani po poročanju Radia Slovenija sprejeli predlog, naj se v delovanje urgentnih centrov vključijo vsi zdravniki z licenco, ki delujejo v posamezni regiji. Spremembe bodo pilotno skušali vpeljati v severnoprimorski regiji. Predsednik strateškega sveta Erik Brecelj računa na sodelovanje županov.

Komentarji (3)

Coruptivne napotnice (ni preverjeno)

vestnik/clanek/aktualno/znane-bodo-usmeritve-zdravstvene-politike-za-prihodnji-dve-leti-predvideva-se-zmanjsanje-stevila-nujnosti-napotnic

Ne potrebujemo (ni preverjeno)

zdravnikov

Manj sredstev (ni preverjeno)

portalplus/5231/korupcija-na-mz

Starejše novice