Raziskava je razkrila, da Evropejci pogosto odlašamo z menjavo starih stvari za nove. Zakaj odlašamo z menjavo dotrajanih stvari?
Raziskava, ki jo je izvedla skupina VELUX v šestih srednje- in vzhodnoevropskih državah, je razkrila, da Evropejci pogosto odlašamo z menjavo starih stvari za nove.
Med najpogostejšimi razlogi so finančne ovire in čustvena navezanost na predmete.
Ugotovitve kažejo, da največ odlašanja opažajo v Romuniji (88 odstotkov), sledijo Poljska (82 odstotkov), Madžarska (81 odstotkov), Hrvaška (77 odstotkov), Češka (68 odstotkov) in Srbija (65 odstotkov).
Zakaj odlašajo in čemu dajejo prednost?
Finančni razlogi so ključni dejavnik v Srbiji in na Madžarskem, medtem ko na Hrvaškem in Poljskem prevladuje čustvena navezanost na stare predmete.
Anketiranci so sicer bolj pripravljeni zamenjati gospodinjske aparate, kot so pralni in pomivalni stroji, kot pa vrata ali okna.
Gospodinjski aparati so bili na vrhu seznama v Srbiji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko Romuni pogosteje izpostavljajo vrata.
Raziskava je odkrila tudi razlike v odnosu do menjave stavbnega pohištva. Na Hrvaškem 62 odstotkov vprašanih čaka, dokler vrata ali okna niso popolnoma dotrajana, medtem ko je na Madžarskem 48 odstotkov vprašanih proaktivnih in jih zamenjajo preventivno, da se izognejo kasnejšim težavam.
Kljub tem razlikam vse države prepoznavajo pomen varčevanja z energijo in preprečevanja škode kot ključna motivatorja za prenovo.
Kako bi energijski prihranki vplivali na odločitve?
Raziskava je pokazala tudi pomembno morebitno spremembo. Če bi bili prihranki energije jasneje vidni in bolje predstavljeni, bi veliko ljudi svoj prednostni seznam spremenilo.
Če bi zamenjava oken in vrat prinesla do 20-odstotni prihranek pri stroških ogrevanja, bi se več anketirancev odločilo za njihovo prednostno zamenjavo. Na primer, na Madžarskem bi 50 odstotkov vprašanih dalo prednost vratom, 38 odstotkov pa oknom.
Podobne spremembe bi nastopile tudi na Hrvaškem, Poljskem in v Srbiji, kjer bi okna in vrata postala ključna prioriteta.
Energijsko učinkovita prenova prinaša prihranke in zdravje
Z energijsko učinkovito prenovo vseh stanovanjskih stavb v Evropi bi lahko namreč prihranili do 44 % energije za ogrevanje prostorov in s tem izboljšali tudi ugodje bivanja ter zdravje uporabnikov, kot na primer zdravje dihal.
Gospodinjstvo lahko prihrani do 400 evrov letno na račun celovite prenove doma.
