Kako lahko trening spomina spremeni vaše življenje? Umovadba v Mariborski knjižnici navdušuje.
Vsako sredo, ob 10.30, Zavod Aloja in Mariborska knjižnica v enoti Nova vas organizirata brezplačna srečanja za krepitev spomina ter izboljšanje motoričnih in govornih sposobnosti.
Program Umovadba je zasnovan kot odziv na naraščanje primerov demence in temelji na uspešnih praksah iz knjižnic doma in v tujini. Udeleženci z uporabo iger iz Igroteke spoznavajo tehnike za izboljšanje spomina in kognitivnih sposobnosti.
Program, ki se ga je sprva udeležilo le peščica, je v drugem letu izvedbe presegel vsa pričakovanja, doslej so gostili več sto udeležencev.
Socialna gerontologinja Lidija Breznik, strokovna vodja Zavoda Aloja, pravi, da so nad odzivom presenečeni.
Gre za del programa, ki ga izvajajo v zavodu Aloja, to je svetovanje in podpora pri demenci. Financira ga ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in je za uporabnike brezplačen.
Kdo so udeleženci?
»Do Umovadbe pa je prišlo čisto spontano. Pri eni od uporabnic sem zaznala, da bi lahko njeno kognicijo ohranjali tudi z druženjem in sočasno uporabo didaktičnih pripomočkov, ki so na razpolago v Mariborski knjižnici.
Najprej so to bila individualna srečanja, potem pa je to preraslo v redna srečanja, ki se jih udeležuje od 14 do 35 obiskovalcev in potekajo zdaj že drugo leto. V letu 2023 smo imeli pod 400 obiskov, letos pa do začetka oktobra že skoraj 500,« razlaga Breznik.
V knjižnico prihaja vsakdo, ki ga to področje zanima. To so osebe, ki zgolj trenirajo svoje možgane, in pa tiste, pri katerih že upadajo kognitivne sposobnosti.
»Zraven prihajajo tudi svojci, ki včasih pripeljejo te osebe, udeleženci pa so tudi družabniki oseb z demenco, to so tisti, ki jih povabim kot študente, ki v zavodu opravljajo praktično usposabljanje. Didaktični pripomočki, ki jih uporabljamo, so namenjeni najmlajšim, a jih s pridom uporabljamo tudi starejši. Gre za igre, s katerimi krepimo spomin, ki je najbolj pogost upad kognitivnih sposobnosti, logiko, reševanje prostorske orientacije, fino motoriko, tipne zaznave in logično razmišljanje.
Uspeh zaznamo tako, da nekdo, ki je neko vajo v prvem kontaktu izvajal 15 minut, jo zdaj izvede v treh ali štirih minutah. Nekdo, ki ni razumel navodil, jih zdaj razume. To kaže na to, da so določene funkcije v možganih vzpodbujene in izboljšane,« razlaga vodja programa.
Tudi zdravnica pozitivno presenečena
Ena od uporabnic, stara 74 let, nam je zaupala, da hodi redno, kolikor se le da. Z vajami Umovadbe je začela v letošnjem letu.
»Po družinski liniji imamo demenco, zato me to gloda že iz rane mladosti. Najprej sem poskusila sama, veliko sem brala, reševala križanke in hodila. Potem pa se ugotovila, da iz dneva v dan več pozabljam. Na internetu sem prišla do informacij in prišla sem, navdušena sem. Tukaj se tudi družim in veliko naučim.
Potem pa vse skupaj doma analiziram. Dva, tri dni po obisku se skušam spomniti, kaj vse sem knjižnici naredila in kako. Vadba me motivira, da razmišljam za nazaj, to je velik plus, tega prej nisem znala,« je dejala.
Bernarda Ban pa je spremljevalka svoje sestre, ki ima diagnozo frontotemporalna demenca.
»Ko so ji to diagnosticirali, sem iskala rešitve, kako jo čim dlje vzdrževati v miselni kondiciji. Prišla sem v stik z Lidijo Breznik, ki mi je pomagala, usmerjala. Na Umovadbo s sestro hodiva že dve leti. Veliko ljudi je, ki to rabijo in tudi iščejo, v knjižnici pa nas je zmeraj več. In naj poudarim, da so rezultati, a z sestro redno vaje delava tudi doma.
Tudi sestrina zdravnica je pozitivno presenečena. Pravi, da ima paciente, ki ne delajo nič in tam so slabši rezultati. Vem, da bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa jo upočasnimo in vzdržujemo kondicijo,« je povedala sogovornica.
