Želite biti vedno na tekočem? Izberi Mariborinfo kot prednostni vir na Googlu.

Po neurju na Štajerskem: »Če bo občina v tem trenutku ostala sama, lahko pospravimo in ukinemo našo občino«

| v Lokalno

Na občini poročajo o poškodovani infrastrukturi in okoli 50 plazovih. Med največjimi je plaz v Čermožišah, dodatno skrb pa povzročajo napovedane nove padavine.

Žetale po neurju ocenjujejo obseg škode, ki jo je povzročilo večurno deževje in močan naliv v noči na sredo. Poškodovani so mostovi, ceste in športna infrastruktura, sprožilo se je več zemeljskih plazov, poplavljeni pa so bili tudi posamezni objekti. 

Občina je že začela zbirati podatke o nastali škodi, medtem ko pristojne službe nadaljujejo intervencije na terenu. Ker vremenoslovci napovedujejo novo pošiljko padavin, ostajajo razmere negotove. O posledicah neurja, poteku sanacije in nadaljnjih ukrepih so danes spregovorili na novinarski konferenci.

Številni odseki zaprti in težko prevozni

Po besedah župana Matjaža Kopšeta je ujma sprožila več kot 50 plazov, poškodovala ali uničila več mostov ter močno prizadela lokalne in občinske ceste. V občini, ki upravlja skoraj 100 kilometrov različnih cestnih povezav, so številni odseki še vedno težko prevozni ali zaprti.

Po podatkih Civilne zaščite je na območju Žetal v nekaj urah padlo kar 117,4 litra dežja na kvadratni meter, kar je največ doslej izmerjena količina padavin na tem območju. »To je bila nenormalna količina vode. Takšne količine ne more prevzeti noben prepust, noben kanal in noben most,« je poudaril župan.

Prve intervencije so se začele že v večernih urah in trajale vse do zgodnjega jutra. V reševanje razmer so bili vključeni gasilci, Civilna zaščita, komunalne službe, policija in številni prostovoljci. Župan posebej izpostavlja odziv občanov, ki so se takoj vključili v odpravljanje posledic neurja.

Kopše: Škoda je katastrofalna

Največja skrb ostaja obseg škode. Čeprav uradni popis še ni zaključen, prve ocene nakazujejo, da bodo posledice merjene v milijonih evrov. »Če bo občina v tem trenutku ostala sama, lahko pospravimo in ukinemo našo občino, ker tega z občinskim proračunom enostavno ne bomo zmogli sanirati,« opozarja Kopše.

Po njegovih besedah je odziv države za zdaj pozitiven, občina pa pričakuje pomoč pristojnih ministrstev pri sanaciji posledic ene največjih naravnih nesreč v zgodovini občine.

Preberite še:

Gasilci morali počakati, da se voda umiri

Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Žetale Dejan Bele je povedal, da so prve intervencije začeli po 22. uri, ko je bila zaradi vode zalita že približno polovica občine.

»Niti iz gasilskega doma nismo mogli izvoziti. Tudi gasilska vozila čez takšno vodo ne morejo oziroma bi bilo to preveliko tveganje, ki ga kot poveljnik nisem želel prevzeti,« je dejal.

Po njegovih besedah so morali najprej počakati, da se je voda nekoliko umirila, nato pa so se lahko odpravili na teren. Tam so jih pričakale poplavljene hiše, ogrožena lastnina, zamašeni prepusti, odnešene ceste, naplavine in drugi predmeti v strugah potokov, zaradi česar je bila pretočnost zelo slaba.

Na terenu med 20 in 30 gasilcev

Na terenu je ponoči in čez dan delovalo med 20 in 30 gasilcev. Na pomoč so jim priskočili tudi gasilci iz Vidma ter prostovoljna gasilska društva Majšperk in Stoperce.

Kot je pojasnil poveljnik, so gasilci najprej obravnavali plazove in ogrožene objekte, medtem ko je cestne površine pregledoval in urejal koncesionar, Cestno podjetje Ptuj. Nekateri odseki so ostali neprevozni in zaprti, med drugim tudi lokalne ceste, kjer so mostovi poškodovani ali uničeni.

Posebej kritično je bilo v Dobrini, kjer je bila ena od cest popolnoma uničena in je predstavljala edini dostop do hiše. »Trudimo se, da čim prej vzpostavimo prevoznost, da bodo ljudje imeli vsaj osnovne pogoje,« je poudaril poveljnik.

Po njegovih besedah nobena hiša trenutno ni tako ogrožena, da bi bilo bivanje v njej nemogoče, je pa več plazov nevarno blizu stanovanjskih objektov. Šola in vrtec sta delovala, vendar nekateri učenci zaradi razmer na cestah niso mogli priti k pouku.

Pomoč prihaja od vsepovsod, zdaj mora naprej stopiti še država

Ljudje v Žetalah so takoj stopili skupaj in dobili pomoč tudi od svojih delodajalcev.

Župan je poudaril, da sta ga kontaktirala predstavnika Ministrstva za naravne vire in prostor, med drugim tudi nova ministrica. Poleg tega ga je tik pred novinarsko konferenco poklicala tudi poslanka in državna sekretarka Suzana Lep Šimenko, ki jo je župan neposredno prosil za pomoč pri sanaciji posledic ujme.

»Računam na pomoč tudi z njene strani in seveda vlade kot celote,« je dejal Kopše. Dodal je, da so o razmerah obveščeni tudi drugi pristojni državni organi, občina pa bo po zaključku popisa škode pričakovala konkretne ukrepe države.

Posledice še niso dokončno evidentirane

Na terenu ugotavljajo, da posledice neurja še zdaleč niso dokončno evidentirane.

Posebno skrb vzbuja dejstvo, da se plazovi še vedno sprožajo. »Še danes smo prejeli nova klica na številko 112, kar pomeni, da se plazovi še odpirajo. Po moji oceni se bodo razmere na nekaterih območjih spreminjale še vsaj teden dni,« je opozoril Bele.

Kljub obsežni škodi naj bi bile do večera skoraj vse ceste do stanovanjskih objektov ponovno prevozne. Izjema ostaja območje Čermožiš, kjer je dostop do ene izmed hiš še vedno onemogočen in bodo dela jutri tekla dalje..

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
Metla

Pa naj se kar ukine vseh 212 občin, da bo mir. Dajte nehat, ko pa je treba preventivno kaj naredit, pa vse občine isto, ni sredstev, ni denarja, zdaj ni časa,.. Pa saj pogledaš slike pa vidiš, da ni utrjenih obcestnih bankin in narejenih muld. Seveda pot zdere in si naredi svojo pot. Malo poglejte, kako so očiščeni jarki, kanalete, propustni jaški, kako je narejeno, kdaj so se nazadnje poglabljale struge, itd. Vse občine delajo isto, počasi, poceni in šlampasto, na koncu pa jamranje. Da so pa plazovi, pa nič nenavadnega, koliko dreves se je posekalo, odstranilo, koliko na novo posadilo. Pa stari ljudje so vedeli, da je treba nabrežine zasadit, pa ne zaradi lepega. Pa lepo še naprej na občinah dajajte gradbena dovoljenja, tam kje so že stari ljudje vedeli, da ni pametno graditi. Eto, tako je, v naši državi, namesto preventive, na koncu jamranje, ker pred tem je treba šparat, pa minimalno vlagat, pa nič urejat in vzdrževat, pa kasirta, na koncu pa jok in stok. Jbg. Ni prvič tako, ni zadnjič.

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
Metla

Pa naj se kar ukine vseh 212 občin, da bo mir. Dajte nehat, ko pa je treba preventivno kaj naredit, pa vse občine isto, ni sredstev, ni denarja, zdaj ni časa,.. Pa saj pogledaš slike pa vidiš, da ni utrjenih obcestnih bankin in narejenih muld. Seveda pot zdere in si naredi svojo pot. Malo poglejte, kako so očiščeni jarki, kanalete, propustni jaški, kako je narejeno, kdaj so se nazadnje poglabljale struge, itd. Vse občine delajo isto, počasi, poceni in šlampasto, na koncu pa jamranje. Da so pa plazovi, pa nič nenavadnega, koliko dreves se je posekalo, odstranilo, koliko na novo posadilo. Pa stari ljudje so vedeli, da je treba nabrežine zasadit, pa ne zaradi lepega. Pa lepo še naprej na občinah dajajte gradbena dovoljenja, tam kje so že stari ljudje vedeli, da ni pametno graditi. Eto, tako je, v naši državi, namesto preventive, na koncu jamranje, ker pred tem je treba šparat, pa minimalno vlagat, pa nič urejat in vzdrževat, pa kasirta, na koncu pa jok in stok. Jbg. Ni prvič tako, ni zadnjič.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura