V letu 2016 je bilo v državi 210.500 prostovoljcev več kot leto poprej, občina Maribor z različnimi projekti in posamezniki med prvimi občinami v Sloveniji.
Glede na predlog skupnega letnega poročila o prostovoljstvu v Sloveniji za lani, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, se je število prostovoljcev zelo povečalo. Tistih, ki so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, je bilo kar 307.262. To je 210.440 več kot leto prej, poroča STA.
Med nagrajenci za Prostovoljec leta 2016, tudi projekt mariborske Medicinske fakultete in Mariborčanka.
Ključno priznanje za kolektivno delo in naziv Naj prostovoljski projekt je prejel projekt Izmenjevalnica, ki ga izvaja Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana.
V starostni skupini do 19 let je prejela naziv Naj prostovoljka Ajda Augustinovič iz Maribora na predlog Doma pod gorco, in sicer za samoiniciativno prostovoljstvo kljub rosni mladosti.
V starostni skupini 20-30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Anita Merhar iz Ljubljane na predlog Društva SKAM – Skupnosti katoliške mladine, in sicer za izjemen spekter prostovoljstva, predvsem delo z mladimi.
V starostni skupini 20-30 let je prejel naziv Naj prostovoljec David Jan iz Ljubljane na predlog Slovenske filantropije.
V starostni skupini nad 30 let je prejela naziv Naj prostovoljka Dunja Gorenc iz Ljutomera na predlog Mladinskega centra Prlekije – združenja
V starostni skupini nad 30 let je prejel naziv Naj prostovoljec Klemen Dolenc iz Radovljice na predlog CUDV Radovljica.
Naziv Naj mladinski voditelj je prejel Primož Mekuč iz Kranja na predlog Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, in sicer za izjemne dosežke pri vodenju lokalne mladinske enote.
Naj mladinski projekt je postal projekt Projekt Epruvetka na predlog Društva študentov medicine Maribor.
Priznanje za mednarodno prostovoljstvo je prejela Katja Ravnikar iz Komende na predlog Mladinskega informacijskega centra MIC.
Komisija, ki je odločala o Naj nazivih pa se je odločila podeliti še dve posebni priznanji.
Priznanje za posebne dosežke je prejela Kimberly Ren iz Ljubljane na predlog Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje, in sicer za samostojno in samoiniciativno delo pri delu s stanovalci doma starejših občanov.
Priznanje za posebne dosežke je prejel projekt 30 dni za 30 srčnih dejanj, ki ga izvaja Društvo za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček.
Tudi slovenska filantropija podelila nazive in priznanja
Slovenska filantropija je v okviru nacionalnega tedna prostovoljstva na slovesnem dnevu prostovoljstva 2917 podelila tudi nazive in priznanja za odlično prostovoljsko delo. Naziv Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi, je namenjen prepoznavanju tistih zaposlenih v javni upravi, ki s svojim prostovoljskim delovanjem širijo solidarnost, povezujejo skupnost in navdihujejo sodelavce ter tako skrbijo za promocijo prostovoljstva v javni upravi in zgled v širši družbi, so zapisali organizatorji.
Prejemnik naziva Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi, za leto 2016 je na predlog Občine Gornja Radgona Ivan Kramberger. Zaposlen je na ministrstvu za notranje zadeve kot policist na policijski postaji Maribor. V letu 2016 je opravil okoli 1000 ur prostovoljskega dela. Deluje na različnih področjih prostovoljstva, med drugim kot gasilec, spremljevalec oseb z motnjami v duševnem razvoju in s cerebralno paralizo in organizator mednarodnih mladinskih taborov.
Poleg naziva je Slovenska filantropija podelila tudi posebna priznanja, saj so bile po besedah organizatorjev prijave na natečaj zelo izenačene. Priznanja so prejeli Alenka Petkovšek za dolgoletno odgovorno delo in prizadevanja za enake možnosti otrok, mladine in družin v Mestni občini Ljubljana, Marjeta Erdela za marljivo in dolgotrajno prostovoljsko delo v lokalni skupnosti v Občini Gornja Radgona, Damjan Barut za viden prispevek na področju gasilstva in športa v občini Logatec, Matjaž Poniž za delo na humanitarnem področju v Mestni občini Koper in Jože Kranjec za delo na področju zaščite in reševanja ter prenos znanja na mlade.
Za odlično organizirano prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju osnovnim in srednjim šolam ter letos prvič tudi dijaškim domovom so podelili nazive Junaki našega časa. Z istoimenskim natečajem vabijo pedagoške delavce, da v svoje delo z otroki in mladostniki vključujejo prostovoljstvo kot vrednoto in pristop k sodelovanju, medsebojnemu spoštovanju, razvijanju empatije, sprejemanju različnosti, medgeneracijskemu sodelovanju in osebnostni rasti mladih.
Nazive so prejele osnovne šole Miren, Bilje, Kuzma, Grad, Sladki Vrh, Antona Aškerca Velenje, Zreče, Livada Ljubljana, Lucija in Toneta Čufarja Ljubljana ter srednji šoli Črnomelj in Josipa Jurčiča Ivančna Gorica.
Naziv Junak našega časa je prejel tudi Dijaški dom Antona Martina Slomška Maribor.
Prostovoljstvo se vedno dogaja v skupnosti. Ponekod je odvisno od posameznikov, pripravljenih priskočiti na pomoč v stiski ali se odzvati na novo potrebo v okolju, drugod pa je visoka stopnja solidarnosti in sodelovanja v skupnosti posledica načrtnega delovanja občinskih uprav. Slovenska filantropija zato spodbuja razvoj prostovoljstva v občinah z natečajem Prostovoljstvu prijazno mesto.
Naziv so prvič podelili občinam Trbovlje, Laško, Izola in Sevnica. Naziv Prostovoljstvu prijazno mesto pa so v letu 2017 potrdili in podelili občinam Žalec, Murska Sobota, Velenje, Črna na Koroškem, Krško, Ravne na Koroškem, Škofja Loka, Ljubljana, Slovenske Konjice, Hrpelje-Kozina, Kamnik in Gornja Radgona.
Maribor v Sloveniji ena od prvih občin po številu projektov in posameznikov
Spomnimo se Roka Černica, ki nesebično pomaga drugim ljudem, tudi ko se sam znajde v težavah. Projekta Epruvetka, Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je letos požela ogromno pohval. Mariborčani smo po samih statističnih podatkih, ki pa tudi ne zajemajo vseh dejanskih in realnih prostovoljskih udejstvovanj, eni od prvih po požrtvovalnih posameznikih, nesebičnih ljudeh in odličnih projektov.
V Sloveniji se prostovoljstvo povečuje
V okviru prostovoljskih organizacij je bilo opravljenih 10.605.418 ur prostovoljskega dela, v organizacijah s prostovoljskim programom, ki so se lani vpisale v vpisnik, pa 124.096 prostovoljskih ur. Skupaj je organizirano prostovoljsko delo, ki je bilo opravljeno lani, ocenjeno na 108.494.886 evrov. To nedvomno kaže na velik prispevek prostovoljskega dela k splošni družbeni blaginji, je zapisano v predlogu poročila.
Tudi za prostovoljstvo potrebna znanja in veščine
Približno tri četrtine opravljenega prostovoljskega dela je bilo lani takšnega, za katerega so potrebna posebna znanja in veščine. Na organizacijski del, kjer gre za vodenje projektov in programov ter mentorstvo prostovoljcem, odpade nekaj več kot 15 odstotkov prostovoljskega dela. Preostali delež je zajemal opravljanje prostovoljskega dela kot pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu, za kar ni potrebno posebno usposabljanje.
Največ oz. več kot 62 odstotkov prostovoljskih ur je bilo lani opravljenih na področju socialne dejavnosti, na področju vzgoje in izobraževanja približno deset odstotkov, na področju kulture in umetnosti 6,7 odstotka, na področju rekreacije pa 5,9 odstotka.
Prostovoljstva v praksi še več
Ker se podatki nanašajo le na prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik, zbrani podatki ne kažejo realne slike dejansko opravljenih prostovoljskih ur po posameznih področjih. Ministrstvo za javno upravo zato znova poudarja pomen vpisa prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom v vpisnik, saj s tem pripomorejo k preglednosti delovanja in vidnosti prispevka prostovoljskega dela v Sloveniji.
Velika večina prostovoljskega dela oz. 98,4 odstotka je bilo lani opravljenega v Sloveniji, v državah EU 1,4 odstotka, v tretjih državah pa 0,2 odstotka.
Prostovoljstvo še posebej pomembno v današnjih časih, ko je vedno več ljudi odrinjeno na rob družbe.
