Na študentskem servisu je ponudbe znatno več kot povpraševanja. Kljub temu nekateri delodajalci - kot kaže - izbirajo študente za delo na podlagi tega, ali so cepljeni ali ne.
»Če nisi cepljen, tukaj ne moreš delati,« naj bi se glasile besede, s katerimi naj bi direktor ljubljanskega podjetja odslovil študenta na razgovoru.
Bralec nas je obvestil o neljubem dogodku, ki se je pripetil na razgovoru za delo v podjetju.
Študent je prišel na razgovor za delo, kjer naj bi ga delodajalec prej kot o izkušnjah in preverjanju sposobnosti za delo, vprašal, ali je cepljen.
Študent je odgovoril, da cepljen ni, ampak se je pripravljen testirati vsak drug dan. Lastnik podjetja pa naj bi na to samo skomignil: »Če nisi cepljen, tukaj ne moreš delati.«
Kam se lahko študent obrne?
Na e-Študentskem servisu smo preverili, ali je delodajalec reagiral pravilno.
»PCT pogoj ne sme biti pogoj za nekoga sprejmejo na razgovor – za izbor kandidata. Lahko pa delodajalec za samo opravljanje dela zahteva izpolnjevanje PCT pogoja,« so odgovorili.
Na študentskem servisu je namreč ponudbe znatno več kot povpraševanja. »Mi jim povemo, da če bodo zahtevali, da se študent cepi, bodo imeli primanjkljaj študentov. Študentov preprosto ne bodo dobili,« razlagajo na študentskem servisu.
Tako na študentskem servisu pozivajo, da študentje, ki so deležni takšnega odnosa s strani delodajalca, o tem nemudoma obvestijo izbran študentski servis: »Mi smo tukaj zato, da pomagamo, razrešimo težavo.«
Namreč, študentski servis delodajalce s podobnimi zahtevami pokliče in se pozanima o razlogih, zaradi katerih je zavrnil študenta. Nato skušajo z mediacijo, pogovorom rešiti situacijo, študentu pa pomagajo najti drugo službo.
Nadaljnje pritožbe pa rešuje najprej inšpektorat, nato pa sodišče.
Kdo poravna stroške testa covid-19 v primeru študentskega dela?
Kot smo že poročali, nova uredba, določa plačljive hitre teste. Zakon o varnosti in zdravju pri delu pa v svojem 14. členu namreč določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti.
In to velja tudi za mlade; dijake, dijakinje, študentke in študente, saj isti zakon v svojem 2. členu pravi, da se določbe tega zakona uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so navzoče v delovnem procesu. Torej tudi za vse delavke in delavce, ki delajo prek drugih oblik dela.
Tudi v primeru študentskega dela, kjer sicer ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, je torej pokritje stroškov testiranja vseeno obveznost delodajalca.
Stroškov testiranja delodajalec torej ne bi smel prevaliti na delavke in delavce, na dijake, dijakinje, študentke in študente.
Tudi mnenje študentskega servisa je, »da je delodajalec dolžen zagotavljati testiranje študentov. Študentu – pa tudi delavcu – delo ne sme povzročati dodatnih finančnih obveznosti.«
Delodajalci na drugi strani pa pravijo, da tega ne bodo zmožni financirati, saj je koronakriza dodobra prizadela njihove finance. Zato se usmerjajo na gospodarsko zbornico, obrtno zbornico, združenje delodajalcev … in iščejo rešitve ter pomoč.
