Razmere v bolnišnicah se poslabšujejo, vedno več ljudi potrebuje intenzivno oskrbo, sledi lahko celo kolaps zdravstva.
O problematiki je na vladni novinarski konferenci spregovoril Matjaž Jereb vodja oddelka intenzivne terapije Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Potrdil je, da se razmere v bolnišnicah poslabšujejo, zaskrbljujoče pa so predvsem razmere na oddelkih za intenzivno nego.
Skrbi jih predvsem razmerje med bolniki, ki rabijo intenzivno obravnavo na pram tistih, ki so okuženi s koronavirusom in je ne potrebujejo. Opažajo trend porasta bolnikov na intenzivni negi.
V Sloveniji je bilo tako včeraj na intenzivni negi 21-odstotkov vseh bolnikov, ki so morali biti hospitalizirani zaradi koronavirusa. V ljubljanskem kliničnem centru je bilo to povprečje še slabše, kar 26-odstotkov covidnih bolnikov je moralo biti na intenzivni negi.
»Oddelki za intenzivno zdravljenje so ozko grlo,« pove Jereb in doda, da lahko prav na teh oddelkih zdravstveni sistem obstane ali pade.
V Sloveniji tudi razmere glede postelj za intenzivne oddelke niso idealne. Imamo le petnajst intenzivnih postelj na sto tisoč prebivalcev, Nemčija jih ima približno trideset.
Trenutno je Slovenija zagotovila sicer več intenzivnih postelj za covidne bolnike, a Jereb poudarja, da so te postelje zagotovili na račun postelj za necovidne bolnike. To pomeni, da se odlaga diagnostika in kirurški posegi za tiste, ki niso covidni bolniki.
Poudarja, da če tega trenda ne obrnemo navzdol lahko pride do kolapsa zdravstvenega sistema, kar bi povzročilo veliko škodo.
Potek bolezni pri starejših in mlajših enak, razlika pri zapletih
Vodja oddelka intenzivne terapije še dodaja, da je potek bolezni pri starejših in mlajših enak, le da se starejši soočajo z več zapleti, saj imajo sočasne kronične bolezni.
Glede starostne strukture opažajo, da na intenzivne oddelke sprejemajo mlajše kot poprej, tako ima najmlajši covidni pacient na intenzivni negi 38 let. Trenutno je povprečna starost na intenzivni negi na covid bolnike 69 let.
Na intenzivnih oddelkih je bila smrtnost v prvem valu 31-odstotna, v drugem pa 27-odstotna. Pove, da gre za delo v razmerah, ki so trenutno še obvladljive, a dodaja, da bi v primeru kolapsa umrlo veliko več bolnikov.
Pove tudi, da je dokazanih reinfekcij malo. Najpogosteje pa na pojav okužbe vplivajo stanja, kot so povišan krvni pritisk, pri mlajših pa je dejavnih povečana telesna teža.
