Strokovnjaki poudarjajo, da je cepivo edini izhod iz trenutne epidemiološke krize. Pri tem pa se pojavljajo pomisleki, da se lahko posameznik okuži s koronavirusom tudi po tem, ko je prejel drugi odmerek cepiva proti covidu-19. Zakaj je temu tako?
Do včeraj je na svetovnem nivoju v tretji fazi kliničnega preizkušanja 20 različnih cepiv, gre za cepiva, ki so prijavljena v svetovno bazo testiranja. Od tega je osem takih cepiv, ki imajo delno dovoljenje že dano, dve cepivi pa sta že odobreni za popolno uporabo na Kitajskem in v Rusiji.
Pri tem so štiri cepiva umaknjena iz kliničnega testiranja, med drugim avstralsko cepivo Queensland avstralske univerze, in sicer zaradi ne nastanka dovolj dobrih protiteles. Na drugi strani je zelo blizu možnosti registracije cepivo Novavax in cepivo podjetja Johnson & Johnson.
Pri tem profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj izpostavlja zanimiv podatek, ki govori, da razvijalci že začenjajo s kliničnimi študijami za mladostnike. Med drugim družba Moderna že razvija cepivo za mladostnike od 12 do 18 let.
Za koronavirusom lahko zbolimo tudi po prejemu cepiva
V Sloveniji v nedeljo pričakujemo prve odmerke cepiva AstraZeneca, ki bi naj bilo 70-odstotno učinkovito. Pri tem Štrukelj razlaga, da je cepivo učinkovito od 60 do 90 odstotkov glede na starost, glede na to, kje je bila študija narejena, in glede na količino prvega odmerka.
»Vsekakor je številka 70 odstotkov, če primerjamo z ostalimi cepivi, na primer za sezonsko gripo, zelo dobra,« dodaja Štrukelj.
Slovenija bo pri razdelitvi cepiva AstraZeneca ubrala takšen pristop, da bo s cepivom cepila tiste posameznike, ki ne morejo sicer priti do odmerka, na primer klinično bolne ali nepokretne posameznike, saj je cepivo AstraZeneca zelo prilagodljivo in se lažje distribuira do posameznika.
Štrukelj še pri tem poudarja, da je koronavirus nagnjen k mutacijam, vendar veliko manj kot drugi virusi, na primer sezonske gripe ali virus HIV. »Te mutacije pa so še vedno obvladljive s cepivi,« poudarja Štrukelj.
Dodaja tudi, da lahko posameznik zboli za koronavirusom tudi po prejemu drugega odmerka, vendar gre za redkost, predvsem pri bolnikih, ki imajo pomanjkljiv imunski sistem, ali bolnikih, ki so podvrženi močnim imunosupresivnim zdravilom, saj zmanjšujejo imunski sistem. Štukelj tudi dodaja, da so prve raziskave pokazale, da bi naj cepivo ščitilo posameznika eno leto, novi podatki pa kažejo, da lahko ščitijo tudi dlje.
»Boj s covidom je tek na dolge proge«
Na drugi strani direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman pravi, da je pojavnost covida-19 v Sloveniji še vedno tolikšna, da oddelkov za covid bolnike ne moremo zapirati. Rozman poudarja, da se v Sloveniji že skoraj leto dni soočamo s koronavirusom.
»To ni neka stvar, ki jo bomo premagali in bomo šli na morje in se bomo delali, kot da ni nič. Vse kaže, da je boj s covidom tek na dolge proge,« meni Rozman.
Pri tem dodaja, da je veliko pobud k temu, da se virusu predamo in ga prebolimo ter s tem dobimo skupinsko čredno imunost. »Noben strokovnjak, tudi jaz, tega ne morem zagovarjati. Če virusu popustimo, se lahko za nekaj mesecev poslovimo od delujočega zdravstvenega sistema,« poudarja Rozman. Tako meni, da je edini odgovor cepivo, s katerimi lahko dosežemo uspešno čredno imunost.
Po njegovo je strategija za naslednje kratkoročno obdobje ta, da se število virusa zmanjša, da se zmanjša število potovanj, s čimer bomo zmanjšali prenose mutacij virusa, poleg tega pa potrebujemo dolgoročni plan.
»Odpiramo, zapiramo, danes to jutri to, ena regija, druga regija. To vse je tako podobno enemu družbenemu deliriju, ki nas ne bo pripeljal nikamor. Potrebujemo strateško razmišljanje, dolgoročni plan, ne smemo razmišljati, da bo poleti vse dobro in bomo delali tako kot po starem. Naša družba bo v bodoče drugačna,« zaključuje Rozman.
