Skoraj vsakodnevno v policijskih poročilih iz vseh koncev Slovenije beremo o odtujenih drevesih ali o tatvini že pripravljenih drv. Je tatvin iz gozdov res več?
Vsake toliko v gozdu kaj zmanjka, opaža tudi gozdni inženir Janez Kolenko, sicer skrbnik in upravitelj 1100 hektarjev velike gozdne posesti, ki je ostala za pokojno beltinško grofico Marijo Zichy.
»Zgodi se tudi, da naletim na koga, ki počne nekaj, kar ne bi smel. Včasih tudi z izgovorom, da ni vedel, da je to ni več njegovo, da je izven njegove parcele,« nam zaupa Kolenko.
Večinoma kradejo manj vredni les, toda ...
Najpogosteje drevo ali že pripravljena drva izpuhtijo ob robovih gozda oziroma na lažje dostopnih mestih, tudi ob prometnicah.
Večinoma gre za manj vredni les, ki ga priložnostni tatovi porabijo za kurjavo.
»Smo pa že imeli primere, ko so se po mojem mnenju organizirane skupine lotile sečnje in odvoza visoko vrednega lesa,« dodaja.
Neodobrenih sečenj v zadnjih letih manj
Na Zavodu za gozdove Slovenije pravijo, da se je količina neodobrenih sečenj v zadnjih letih zmanjšala. Govorimo o drevesih, ki niso bila izbrana in potrjena za odsek.
»Ta neodobreni posek v glavnem naredijo lastniki sami. Če pa gre za tatvine, je pa pravzaprav kombinacija obojega, ponavadi gre za sečnjo neodkazanega drevja, ki ga pa stori nekdo drug, ne lastnik,« pojasni Kolenko.
Podatki za leto 2020 kažejo 2504 primere neodobrenih sečenj, s skupno količino 32.000 kubičnih metrov lesa, od tega večino, in sicer kar 2231 primerov v zasebnih gozdovih.
Pri tem pa podatka o tem, kolikšen delež med neodobrenimi sečnjami predstavljajo kraje lesa, na zavodu za gozdove nimajo.
V povprečju na posamezni primer neodobrene sečnje storilec odpelje približno 13 kubičnih metrov lesa.
Največ neodobrenih sečenj se po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije zgodi na malih razdrobljenih posestih z večjim številom lastnikov gozdov v osrednji, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji.
Nepridipravom se ukraden les splača tudi preprodati
Policijska poročila primeri tatvine dreves ali drv polnijo skorajda vsakodnevno. Gozdni inženir pravi, da tovrstnih kraj po vsej verjetnosti nikoli ne bomo mogli preprečiti.
Nepridipravom pa se ukraden les splača tudi preprodati.
»Les ima svojo ceno oziroma cena lesu zaenkrat še raste. To je seveda dodatna motivacija za vse take, ki so vajeni na tak način služiti denar,« je jasen Kolenko.
A tu lahko nepridipravom na prste stopijo kupci in zahtevajo dokazila, od kod les, ki ga kupujejo, sploh prihaja.
