Svetovni dan spanja, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Dajmo prednost zdravemu spanju. Spanje je namreč poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti steber zdravja, neurejeno pa lahko predstavlja tveganje.
Za vse motnje spanja, tudi za kronično nespečnost, je pomembno zgodnje prepoznavanje in ustrezno zdravljenje, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
»Spanje je pomemben steber uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu. Raziskave potrjujejo, da vpliva na budnost in energijsko bilanco, pozornost, uravnavanje vedenja, čustvovanja in razpoloženja,« so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Spanje pomembno vpliva na višje možganske funkcije, predvsem na kognitivno funkcioniranje, vključno s sposobnostjo za učenje novih vsebin skozi vse življenje.
Vpliva na pridobivanje in ohranjanje gibalnih sposobnosti ter znanj, besedišča, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir.
Otroci in mladostniki potrebujejo več spanja, odrasli od sedem do devet ur na noč. Tako spanje po navedbah inštituta generira dovolj energije za vse dnevne dejavnosti in omogoča budnost čez cel dan.
Urejeno spanje zmanjšuje tveganje za demenco
Urejeno spanje med drugim zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, izboljšuje imunsko odpornost, zmanjšuje pogostost simptomov depresije in anksioznosti ter tveganje za demenco.
Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje poznamo 90 različnih motenj spanja, s katerimi se srečuje 10-30 odstotkov otrok in odraslih.
Svetovna zveza za spanje letos posebno pozornost namenja kronični nespečnosti, ki je najpogostejša motnja spanja.
Raziskave kažejo, da je ta povezana z manjšo varnostjo in produktivnostjo na delovnem mestu in posledično z veliko izgubo letnega BDP na svetovni ravni.
