Romeo in Julija

William Shakespeare
𝗥𝗢𝗠𝗘𝗢 𝗜𝗡 𝗝𝗨𝗟𝗜𝗝𝗔
𝟱. 𝗶𝗻 𝟲. 𝟭. 𝟮𝟬𝟮𝟰 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
𝗗𝘃𝗼𝗿𝗮𝗻𝗮 𝗙𝗿𝗮𝗻𝗮 Ž𝗶ž𝗸𝗮
𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/romeo-in-julija/
Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593, kjer je Shakespeare po svoje predelal, nadgradil in razširil znano zgodbo, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca.
Družba, v kateri živita, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz Sarajeva). Družbo, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem, da se je iz globokega blata mogoče rešiti samo tako, da bomo nekega dne, ob nekem dogodku, mogoče ob še eni nepotrebni smrti, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”.
V Drami SNG Maribor je bila ta slovita tragedija na sporedu samo dvakrat; prvič leta 1929 in drugič leta 1951. Režiser in umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski se je zato odločil, da jo po 69 letih ponovno uvrsti na repertoar: “Pol leta nazaj sem med razmišljanjem o Romeu in Juliji poslušal pesem Love will tear us apart skupine Joy Division. Minilo je nekaj mesecev in imel sem vaje na Zoomu, aplikaciji za pogovore prek interneta. Pogovarjali smo se o poljubu Romea in Julije, o poljubu v prvem dejanju. Objem, dotik, poljub, spet objem. Kot nek ritem v pesmi, sedemosminski takt. Ena dva tri, ena dva tri … in dve družini, ki poskušata vreči to pesem iz ritma. Mimogrede – veste, kaj je razlog, da Romeo ne dobi pisma, v katerem Fra Lorenzo piše o načrtu z Julijo? Kuga v Mantovi. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši različici. A hkrati se skozi zgodovino ponavlja tudi ljubezen. Romeo in Julija sta ostala v objemu. Mi bomo tudi. Nič nas ne more razdvojiti!”
𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Julija Klavžar, Žan Koprivnik, Ksenija Mišič, Vladimir Vlaškalić, Kristijan Ostanek, Maša Žilavec, Matevž Biber, Vojko Belšak, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Blaž Dolenc, Davor Herga, Eva Kraš, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿: Aleksandar Popovski
𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗲𝗰: Srečko Fišer
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗷𝗮 𝗽𝗿𝗶𝗿𝗲𝗱𝗯𝗲: Aleksandar Popovski, Nina Kuclar Stiković
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮: Nina Kuclar Stiković
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Sven Jonke (NUMEN)
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮: Jelena Proković
𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷: Marjan Nečak
𝗞𝗼𝗿𝗲𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳: Žigan Krajnčan
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Mojca Marič
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Aleksandar Popovski
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁 𝗿𝗲ž𝗶𝗷𝗲: Luka Marcen
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁 𝘀𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗷𝗲: Matic Gselman
𝗔𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗻𝘁𝗸𝗮 𝗸𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗷𝗲: Nina Čehovin