Nova raziskava o generaciji Z in milenijcih na delovnem mestu razkriva zanimive rezultate

Deloittova raziskava o generaciji Z in milenijcih, objavljena ta teden, razkriva, da kljub novim oviram napredek na delovnem mestu ostaja prisoten.

Kakšne so prioritete?

Študija ugotavlja, da pripradniki generacije Z ter milenijci še posebej cenijo zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Posebej so priljubljene prožne oblike dela, med katere sodi tudi delo s krajšim delovnim časom. Kot največji družbeni problem vidijo visoke življenjske stroške, saj več kot polovica vprašanih pravi, da živijo od plače do plače.

Pandemija Covida-19 imela močan vpliv

V raziskavi, ki so jo sicer izvedli že dvanajstič, je sodelovalo več kot 22 tisoč anketirancev iz 44 držav, ki ugotavljajo, da je imela pandemija tako negativne kot pozitivne vplive na pripadnike najmlajših generacij na delovnem mestu. 

Poročilo o raziskavi poudarja, da so še vedno zaskrbljeni zaradi osebnih financ, podnebnih sprememb in duševnega zdravja. Vodja kadrovske službe pri Deloittu, Damjana Spruk, je rezultate raziskave komentirala takole:

»Pripadniki generacije Z in milenijci si prizadevajo za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Poleg tega so usmerjeni k vrednotam, skrbijo jih okolje, stanje sveta in prihodnost, ki jo vidijo pred seboj. Iščejo delodajalce, ki jim bodo pomagali, da bodo lahko prispevali k spremembam. Organizacije, ki aktivno prisluhnejo njihovim potrebam in pomislekom ter jim pomagajo pri njihovem reševanju, bodo izboljšale odpornost podjetij in uveljavile izvedljive spremembe v našem svetu.«

Kaj si želijo mladi?

Pripadniki generacije Z in milenijci si želijo večjo prožnost glede kraja in časa dela. Hibridni modeli dela ali delo na daljavo so postali zelo pomembni za veliko anketiranih. Prav tako so zaželene prožne oblike dela, ki omogočajo prilagajanje delovnega časa, števila delovnih ur in druge spremembe.

Približno tretjina pripadnikov generacije Z in milenijcev, ki delajo s polnim ali krajšim delovnim časom, pravi, da so zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, medtem ko je bila leta 2019 zadovoljna le ena petina, povečalo pa se je tudi zadovoljstvo s prizadevanji za raznolikost, enakost in vključenost.

Pripadniki teh generacij si želijo, da bi delodajalci ponudili boljše možnosti napredovanja za zaposlene s krajšim delovnim časom ter več delovnih mest s krajšim delovnim časom, in da bi bili zaposleni s polnim delovnim časom deležni bolj prilagodljivega delovnega časa, na primer skrajšanega štiridnevnega delovnega tedna.

Stres in izgorelost

Skoraj polovica pripadnikov generacije Z (46%) in štirje od desetih milenijcev (39%) se ves čas ali večino časa počutijo pod stresom.

Stopnja stresa je še višja med ženskami, LGBT+ anketiranci, etničnimi manjšinami in invalidnimi osebami. Finančne skrbi, dobrobit prijateljev in družine, slabo usklajevanje med poklicnim in zasebnim življenjem ter visoka delovna obremenitev prispevajo k temu stresu.

Anketiranci se težko odklopijo od dela, saj več kot petina generacije Z (23%) in milenijcev (30%) pravi, da vsaj pet dni na teden odgovarjajo na službene e-pošte tudi izven delovnega časa. Ta pritisk na delovnem mestu lahko vodi tudi v povečanje izgorelosti.

Vpliv okoljske trajnosti na življenjski slog in kariero

Pripadniki generacije Z in milenijci so močno zaskrbljeni zaradi okolja in podnebnih sprememb. Ta skrb vpliva na njihove odločitve in življenjski slog, vključno z nakupovanjem električnih vozil, energetsko učinkovitimi domovi, vegetarijansko prehrano in izogibanjem hitri modi.

Skrb za podnebje vpliva tudi na njihove poklicne odločitve, saj večina preučuje vpliv blagovnih znamk na okolje in sektorje. Mnogi so že ali pa še nameravavajo zamenjati službo zaradi podnebnih vprašanj.

Pripadniki teh generacij želijo biti pooblaščeni za spodbujanje sprememb v organizacijah, vendar čutijo, da njihov vpliv na trajnost in družbeni vpliv še ni zadosten. Pričakujejo tudi usposabljanje in podporo delodajalcev pri sprejemanju trajnostnih odločitev in razvoju potrebnih spretnosti za nizkoogljično gospodarstvo.

Odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, Barbara Žibret Kralj, dodaja: 

»Generacija Z in milenijci se soočajo z edinstveno kombinacijo izzivov v prelomnem obdobju svojega življenja, ko napredujejo v svoji karieri, ustvarjajo družine in skrbijo za svoje bližnje. Za delodajalce je ključnega pomena, da te generacije razumejo in še naprej spodbujajo napredek pri izzivih, ki so zanje najpomembnejši. To ne bo le pripomoglo k povečanju produktivnosti in obdržanju talentov, temveč bo na koncu okrepilo zaupanje in vrednost podjetij v širši družbi«

Celotno poročilo o rezultatih raziskave si lahko ogledate tukaj.