Na družabnih omrežjih se širi poseben zemljevid.
Zemljevid z naslovom Which City Is Each European Country Most Ashamed Of, v kateri avtor na humoren način predstavi, katerega mesta se katera evropska država najbolj sramuje, je postal pravi hit.
Čeprav je treba upoštevati, da tovrstne upodobitve pogosto temeljijo na subjektivnih vtisih in stereotipih, je presenetljivo, kako natančno ugotovijo, komu gre kaj na živce, vsaj sodeč po odzivih občinstva.
Zemljevid je bil objavljen na priljubljeni strani Brilliant Maps, znani po vizualno privlačnih in pogosto provokativnih prikazih družbenih in kulturnih pojavov.
Takšni zemljevidi so ustvarjeni s kombinacijo spletnih anket, družbenih medijev, komentarjev uporabnikov Reddita in drugih forumov, s pridihom humorja in ironije.
Česa se sramujemo Slovenci?
Na zemljevidu najdemo Štajersko in njeno prestolnico, Maribor.
Slikovito mesto, ki leži ob Dravi je za marsikoga sicer eno lepših v Sloveniji.
Avtorji so pojasnili razloge, zaradi katerih bi lahko nekateri Slovenci ob omembi tega mesta počutili sram ali nelagodje.
Navedli so, da je bil Maribor nekoč industrijsko središče, kar se mu menda še vedno pozna. Kritike letijo še na to, da ga mnogi dojemajo kot kot »senco Ljubljane«.
Pa sosedje?
Zanimiva je tudi primerjava, kako so sram definirale države v naši soseščini.
Hrvati se sramujejo Splita.
Turistična atrakcija Split se zadnja leta sooča s hitro turistično rastjo, stanovanjsko krizo zaradi preurejanja stanovanj v apartmaje, pretiranim nočnim hrupom, a tudi s pogostimi huliganskimi izpadi in lokalnim nacionalizmom, ki mečejo senco na njegovo sredozemsko spokojnost.
V Bosni in Hercegovini se sramujejo vasi Gornja Maoča. Gre za vas z negativnim slovesom, povezanim z ekstremizmom.
Zanimiva je Srbija, ki nima določenega mesta, ampak je 'sramota' posplošena na ravni celotne države, kar bi lahko odražalo notranjo delitev mnenj.
Na Madžarskem nimajo dobrega mnenja o mestu Debrecen. Pravijo, da gre za mesto, ki se v primerjavi z Budimpešto dojema kot industrijsko, brez močnejše kulturne identitete.
Črna gora in Makedonija nista navedeni.
Širše po Evropi
Zemljevid prikazuje več zanimivih vzorcev.
Industrijska mesta, kot sta Charleroi v Belgiji in Ludwigshafen v Nemčiji pogosto nosijo stigmo onesnaženosti in gospodarske stagnacije.
Glavnim mestom ni prizaneseno: Madrid, Atene in Bratislava so dojeti negativno zaradi prenatrpanosti, političnih napetosti ali pomanjkanja šarma.
Pritiski turistov na mesta, kot sta Split ali Lizbona, kljub gospodarskim koristim pogosto izzovejo lokalno jezo.
Kriminal in ekstremizem povezujejo z mesti Malmö, Vaslui ali Narva, ker so povezani s problemi integracije in revščine.
Poudariti pa je treba, da tovrstni zemljevidi niso znanstvene študije, temveč le odraz tega, kako država »diha« v danem trenutku.
