FOTO: Borut Ambrožič
Včeraj pozno popoldan se je zrušil spodnji del Čeligijevega stolpa, edinega še stoječega obrambnega stolpa v Mariboru. K sreči ni bil poškodovan nihče, pristojne službe so zaščitile okolico.

Pozno popoldan, okoli 17.30, se je v Gregorčičevi ulici v Mariboru zrušil spodnji del Čeligijevega stolpa. K sreči mimoidoči niso bili poškodovani, na kraj dogodka pa so prispeli mariborski gasilci, policija in kasneje še delavec, ki je okolico zaščitil.

Zrušilo se je približno 20 kvadratnih metrov zunanje kamnite stene. Dodatno zavarovanje okolice objekta je izvedla dežurna služba Nigrada v sodelovanju s službo za ZiR pri Mestni občini Maribor, poroča uprava za zaščito in reševanje.

Čeligijev oz. Tscheligijev stolp je še edini stoječi obrambni stolp v Mariboru. Gre za kulturni spomenik, zaščiten z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor. Stolp kvadratne oblike je eden izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460.

Mariborsko mestno obzidje je nastalo med letoma 1255 in 1275, kmalu potem, ko je Maribor pridobil status mesta. Prvotno obzidje je bilo okrog osem do deset metrov visoko in približno meter debelo. Prvotno obzidje iz 13. stoletja še ni imelo stolpov, le te so zgradili šele od 14. stoletja naprej. Zaradi grožnje vpadov Turkov, je v nastala vrsta obrambnih stolpov na najbolj izpostavljenima severni stranici in jugovzhodnem vogalu obzidja, od katerih sta se do danes ohranila le še Židovski stolp na jugovzhodnem vogalu in Čeligijev na skrajnem zahodnem delu nekdanje severne stranice obzidja.

Ime Tscheligijev stolp je dobil po mariborskih pivovarjih Tscheligijih, v preteklosti pa so mu pravili tudi smodniški ali črni stolp. Ime Črni stolp je dobil, ker je bil v času, ko je bil v lasti podjetja Talis, v njem več let skladišče premoga. V 18. stoletju je v njem začela obratovati prva mariborska pivovarna. Stoji med stanovanjskimi bloki na Gregorčičevi ulici 29 in 37.

Neuspešna poskusa obuditve stolpa

Del obzidne stranice ob Črnem stolpu je bil ohranjen vse do leta 1990, ko je ob gradnji stanovanjskih blokov investitor podrl še zadnje ostanke zahodnega dela severnega obzidja. Območje okrog stolpa je ostalo neurejeno in še vedno čaka na primerno prezentacijo, ki bi stolp pomembno umestila v prostor in mu povrnila vsaj del nekdanjega pomena.

V preteklosti sta se v to smer zgodila vsaj dva večja poskusa. Prvi je na tej lokaciji predvidel novo Lutkovno gledališče, za katerega se je zelo zavzemal znani mariborski lutkar Tine Varl. Slednje je kasneje našlo svoje mesto ob reki Dravi. Drugi poskus pa je nastal na pobudo četrtnega svetnika Boruta Ambrožiča ml., ki je dal leta 2006 pobudo za ustanovitev delovne skupine za revitalizacijo Čeligijevega stolpa.

Poskus vzpostavitve mikro pravnega muzeja, za katerega bi se lahko izkoristila evropska sredstva, se ni izpeljal, tudi zaradi vložitve motenjske tožbe stanovalcev bloka v Gregorčičevi ulici 29, ki so bili prepričani, da zemljišče ob Čeligijevem stolpu kljub dejstvu, da je kot zemljiškoknjižna lastnica vpisana mariborska občina, pripada njim.

Danes je tam parkirišče, ki se ob dežju spremeni v pravo blatno krajino. Do leta 2016 je Čeligijev stolp kazil pogled tudi z dotrajano in luknjasto streho iz katere je celo raslo majhno drevo. S krovskimi deli je mariborska občina tega leta manjkajoče strešnike nadomestila z novimi, predvsem zato, da bi preprečila nadaljnje zdrse strešnikov s strehe na tla, ki so ogrožali mimoidoče.

Posebna ograja okoli Čeligijevega stolpa je arhitekturno umetniški izdelek s perforacijo aluminijastih plošč ograje v katerih je vpisano poetično besedilo s prepisom v Braillovi pisavi. »Zidnice«, avtorici Aleksandra Gruden in Saba Skaberne sta predstavili instalacijo kot označevalec posebnega zgodovinskega mesta, ki je bila eden od projektov EPK 2012. 

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Zdravko Lajh (nepreverjen)

Še dobro, da imamo zavod za zaščito kulturne dediščine..

Janez Blond (nepreverjen)

Misliš koristnike denarnih sredstev namenjenih zaščiti kulturne dediščine .
Padel je še zadnji steber kulture v MB.

In reply to by Zdravko Lajh (nepreverjen)

Starejše novice