Preživeli člani skupine so spregovorili o tragični nesreči, v kateri so življenje izgubili trije njihovi prijatelji: »Zaradi družin pokojnih želimo, da se sliši prava resnica o tem, kaj se je zgodilo«.
Preživeli člani planinske skupine iz Dalmacije so po tragični nesreči na Triglavu, v kateri so umrli trije njihovi prijatelji, prvič spregovorili za javnost.
»Sedem planincev iz Splita, Solina, Kaštel in Žrnovnice je zasul snežni plaz na slovenski strani Julijskih Alp, na Triglavu. Pravzaprav štirje plazovi. Prvi je bil usoden za tri planince, štirje pa so preživeli to strašno, nepredvidljivo moč narave in se vrnili k svojim družinam,« so zapisali v hrvaškem mediju.
Hrvaški portal se je pogovarjal s štirimi preživelimi planinci – Mio, Tonćijem, Bernardom in Dubravkom. V plazu so umrli Marijo Boko, oče dveh otrok iz solinskega naselja Sveti Kajo, ter kaštelanska brata Roko in Andrija Kovač.
»Zaradi družin pokojnih in tudi zaradi njih samih želimo, da se natančno ve, kaj se je in kako se je zgodilo,« je povedal Bernard iz Žrnovnice, eden izmed štirih preživelih.
»In zaradi našega Marija, izkušenega planinca, ki se zdaj obrača v grobu, ko sliši te neresnice,« so povedali.
»Marijo je vedno pazil, da imamo vso opremo«
Govorilo se je, da so štirje preživeli zaradi slabega vremena ostali na varnem v planinskem domu, medtem ko so se trije odpravili na vrh. Pojavili so se celo očitki o neizkušenosti, o neodgovornosti.
Po njihovih besedah so bili vsi člani skupine ustrezno opremljeni.
»Marijo je vedno pazil, da imamo vso potrebno opremo. Brez nje bi nas obrnil nazaj, nikoli ne bi šli naprej. Vedno nas je opozarjal na previdnost,« so povedali in dodali, da bi ga govorice, da se je proti vrhu podal brezglavo in na lastno pest, »močno prizadele, saj sam tega ni toleriral pri drugih«.
Usodna nedelja pod Triglavom
Sedemčlanska skupina planincev se je prejšnji konec tedna podala na Triglav. V soboto so brez večjih težav osvojili vrh, noč pa preživeli v planinskem domu.
»Zbudili smo se okoli 7.30. Zunaj je bilo veliko več snega, kot so napovedovale vremenske napovedi. Posvetovali smo se z lokalnim vodnikom, ki nas je opozoril na slabo vreme in na del poti, ki ga moramo obiti, da ne gremo skozi gozd,« se spominja Bernard.
Hodili so v koloni, v razmaku približno dvajsetih metrov. Skupina se je že vračala proti avtomobilom, ko se je sprožil snežni plaz, ki je odnesel pet planincev: »Takrat se je sprožil plaz, ki je tri odnesel v prepad, dvema je uspelo ostati zgoraj, šesti in sedmi pa s plazom nista imela stika,« je povedal Bernard za Slobodno Dalmacijo.
Na čelu je bil izkušeni vodnik Marijo Boko, za njim pa Mia, ki je snežni plaz preživela za las. »Ko sem vstala, sem videla, da Boke pred menoj ni več. Nisem slišala, da bi zakričal, niti nisem videla, da bi ga odneslo. Samo izbrisalo ga je,« je povedala pretresena Mia.
To je bil šele prvi od štirih plazov tistega dne.
Boj za življenje v belem peklu
Planinci so po nesreči nemudoma poklicali na številko 112, vendar helikopter zaradi slabega vremena ni mogel poleteti. Na pomoč so morali priti gorski reševalci peš.
»Medtem ko smo govorili z reševalci prek telefona, se je sprožil še en plaz. Niti pet minut kasneje še tretji. Po dvajsetih minutah še četrti,« je povedal Dubravko.
»Sreča je bila, da sem bila zavezana na drevo. Drugače bi me odnesel tudi drugi plaz,« je dodala Mia.
Pomoč je prispela po štirih urah in dveh minutah. Zaradi slabega vremena helikopter ni mogel poleteti, zato so se gorski reševalci morali povzpeti peš, v izjemno težkih razmerah. »Na mestu smo poskakovali, da se ne bi podhladili,« dodaja Bernard.
To je bila njihova prva skupna tura v takšni sestavi. »Bili so tako ponosni, da so osvojili Triglav,« je tiho dodala Mia.
Ali bodo še kdaj stopili v gore, si trenutno ne upajo napovedati — bolečina izgube je še preveč živa.
Reševalna akcija je bila po besedah slovenskih gorskih reševalcev ena najzahtevnejših v zadnjih tridesetih letih. Ko so našli trupla, je plaz udaril še enkrat in ogrozil tudi njihova življenja.
