Na Koroškem sta štorklji pristali na električni napeljavi. Sledil je električni udar, ki je bil za obe usoden.
Fotograf David Pirnat je na Koroškem naletel na prizor, ki se je začel kot zanimivo srečanje z večjo skupino štorkelj, končal pa tragično.
Kot je zapisal ob fotografijah dogodka, se je med vožnjo z avtomobilom ustavil ob travniku, kjer se je v dežju zbralo približno 20 do 30 štorkelj.
»Vozil sem z avtom, ob cesti na travniku sem zagledal, da se v dežju zbirajo štorklje, bilo jih je kakšnih 20 - 30. Lepo za pogledati ... vendar sledila je žalost,« je zapisal Pirnat.
Dve pristali na električni napeljavi
Po njegovih besedah je občasno katera izmed štorkelj poletela proti bližnjim hišam. Dve pa sta pristali na električni napeljavi.
Pirnat domneva, da sta se mokri ptici ob pristanku s krili dotaknili druga druge. Sledil je električni udar.
»Prišlo je do električnega udara, padli sta obe,« je opisal dogajanje.
Dogodek je tudi fotografiral. Na posnetkih sta vidni štorklji na električni infrastrukturi, nato pa njun padec.
O dogodku obvestil pristojne
Pirnat je zapisal, da je dogodek prijavil veterini Golob. Napovedal je tudi, da bo o primeru obvestil Elektro Celje.
Za štorklji je bilo po njegovih navedbah žal prepozno. Ob tem je opozoril, da naj to ne bi bil osamljen primer.
»Letos je pri nas ogromno štorkelj poginilo zaradi električnega udara,« je zapisal in ob tragičnem dogodku zastavil vprašanje: »Kako bi lahko take stvari v prihodnje preprečili?«
AniMa: Zakaj nevarnih drogov ne saniramo sistematično?
Na problematiko se je odzvalo tudi društvo AniMa - Animals Matter, kjer so izpostavili vprašanje zaščite ptic pred nevarno električno infrastrukturo.
V objavi so označili pristojno ministrstvo, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana in DOPPS – BirdLife Slovenia.
»Če vemo, kateri tipi drogov so nevarni, če imamo evidentirane konkretne smrti, če imamo tehnične rešitve in če v Sloveniji menda že poteka projekt za zaščito 1150 srednjenapetostnih elektrovodov –-zakaj se vseh nevarnih obstoječih drogov ne sanira sistematično in v določenem roku?« so zapisali v društvu.
