Kaj se skriva v ozadju vlomov v Mariboru?
Preko konce tedna je bilo vlomljeno v zlatarno v Mariboru in odtujena večja količina nakita, s čimer so bili lastniki oškodovani za več sto tisoč evrov, je danes sporočila Policijska uprava Maribor. Kaznivo dejanje policisti intenzivno preiskujejo.
Očem javnosti ni ušlo, da je bilo te dni, 3. avgusta, na Taboru v Mariboru vlomljeno v trafiko, odtujen pa tobak. Skupna materialna škoda v tem primeru po nestrokovni oceni policije znaša 2000 evrov.
Ne gre za osamljene primere
Naj naštejemo še nekaj primerov v zadnjem obdobju. 31. julija je neznani storilec skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo na območju Miklavža na Dravskem polju in odtujil gotovino. Nastala škoda znaša po nestrokovni oceni policije 2000 evrov.
Na območju Tezna v Mariboru je bilo dan pred tem vlomljeno v poslovni objekt oziroma prodajalno, kjer je bila odtujena gotovina, skupna materialna škoda znaša okrog 4500 evrov. Na območju Radvanja v Mariboru je bilo istega dne vlomljeno v gostinski lokal, odtujena gotovina, skupna materialna škoda znaša pa po nestrokovni oceni policije znaša 4500 evrov.
Na Taboru v Mariboru je bilo 29. julija vlomljeno v stanovanje, odtujena pa gotovina. Po zadnjih informacijah policije naj bi s tem nastala škoda v višini 1000 evrov.
Na območju Zrkovcev pa je bilo 28. julija vlomljeno v poslovni objekt, materialna škoda na objektu znaša približno 1000 evrov, odtujen je bil manjši znesek gotovine in ključi, je takrat sporočila mariborska policijska uprava.
Se javnosti samo zdi ali je tovrstni vlomov v zadnjih dneh res več?
Kaj pravi statistika?
Kazniva dejanja velikih tatvin so bila v letu 2024 na območju Policijske uprave Maribor na ravni petletnega obdobja, je pojasnila Policijska uprava Maribor:
- v letu 2024: 714,
- v letu 2023: 783.
Njihova preiskanost je v letu 2024 znašala 19,3 odstotka.
Letos pa so mariborski policisti do 5. avgusta na območju celotne policijske uprave obravnavali 468 kaznivih dejanj velikih tatvin z vlomom, njihova preiskanost pa je znašala 17,7 odstotka. Lani v enakem obdobju je bilo tovrstnih kaznivih dejanj manj, in sicer 421, tudi preiskanost je bila nižja 12,8-odstotna.
Škoda je po podatkih policije letos v povprečju znašala 1393,7 evra, lani 1915,4 evra.
»Po prizoriščih kaznivih dejanj smo ta kazniva dejanja letos najpogosteje obravnavali v stanovanjih, stanovanjskih hišah, gostinskih lokalih, ostalih prostorih v blokih, na parkiriščih in drugje, in sicer najpogosteje na območjih Policijske postaje Maribor II, I, Policijske postaje Slovenska Bistrica in Ptuj,« so pojasnili policisti.
»Ljudje se počutijo najbolj prizadete, ko jim nekdo neko stvar odvzame, vdre v lasten dom ...«
Premoženjska kriminaliteta zajema različna kazniva dejanja zoper premoženje, kot so tatvine, vlomi, ropi in druga dejanja. Gre za največjo skupino kaznivih dejanj, ki jih obravnavajo policisti.
Načini in trendi izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje se skozi leta spreminjajo, so za Mariborinfo pojasnili na Policijski upravi Maribor: »Vzroki za nihanje so predvsem spremembe v družbi, spremenjene ekonomske razmere, brezposelnost, organiziranost storilcev in tako dalje.«
»Premoženjska kriminaliteta se pojavlja v vsaki občini in vsakem kraju, kjer se zadržujejo ljudje. Prav premoženjska kriminaliteta ima velik vpliv in posledice na življenje v lokalni skupnosti. Ljudje se počutijo najbolj prizadete, ko jim nekdo neko stvar odvzame, vdre v lasten dom, preišče in premeče stanovanje, jih na ulici napade s ciljem odvzema premoženja. Premoženjski kriminaliteti zato posvečamo dodatno pozornost, vse varnostno zanimive dogodke, nenehno spremljamo in na podlagi ugotovitev ter analiz, sledimo tekočim trendom pojava in gibanju kriminalitete ter temu prilagajamo svoje aktivnosti,« so dejali na mariborski policijski upravi.
Za vlom do pet let zapora
Vlome policija obravnava kot kaznivo dejanje velike tatvine, za dejanje pa je zagrožena kazen do pet let zapora.
Vlomi v stanovanja, hiše in podjetja so za navadnimi tatvinami drugo najpogostejše kaznivo dejanje, ki jih obravnava policija.
Za vlomilce kot storilce je značilno, da se skozi leta specializirajo za izvrševanje posameznih oblik vlomov glede na objekt napada.
»Pri vlomih se storilci izogibajo stiku z oškodovancem in čas izvršitve izbirajo glede na prisotnost ljudi v objektu. V zadnjih letih so najpogostejši načini vlamljanja še vedno lomljenje ključavnice, vlamljanje na vzvod s pomočjo primernega orodja in s fizično silo. Pri posameznih kaznivih dejanjih lahko gre občasno tudi za bolj premišljene, tehnično zahtevnejše vlome - kadar gre za vlome v poslovne objekte, v takšnih primerih lahko pride do višje premoženjske škode,« so pojasnili na Policijski upravi Maribor.
Vlomi se najpogosteje dogajajo v mestih, kjer je gostota prebivalstva in poslovnih prostorov večja. Storilci so pri kaznivih dejanjih vse bolj mobilni in še vedno izkoriščajo pomanjkljivo samozaščitno obnašanje oškodovancev ter zastarelost sistemov varovanja.
Pri vlomilcih gre za različne načine delovanja različnih struktur storilcev tudi glede na predmet napada. Ti lahko delujejo posamično ali se združijo z namenom vlamljanja.
»Pri pravnih osebah se storilci najpogosteje odločajo za izvršitev vloma v trgovine; podjetja z belo tehniko, elektronskimi napravami, trošarinskim blagom, gradbeno opremo, orodjem, športnimi oblačili, kolesi in tako dalje. Pri fizičnih osebah si pogosteje prilaščajo denar in nakit,« so dodali.
Kaj lahko storimo?
Vsak lahko največ sam postori za varnost svojega premoženja, tako z namestitvijo sodobnega sistema za tehnično varovanje objekta kot tudi z upoštevanjem preventivnih nasvetov.
»Občanom svetujemo naj, če postanejo žrtve, o tem takoj obvestijo policijo. Pomembno je tudi takojšnje obveščanje policije že samo ob sumu, da bi se lahko izvršilo kaznivo dejanje. To pa pomeni sodelovanje vseh, denimo tudi prič ali drugih, ki bi o teh kaznivih ravnanjih kaj vedeli, da o tem policiji podajo informacije. S tem bodo tovrstna kazniva dejanja preprečena ali v največji možni meri zaznana in preiskana ter storilci ustrezno procesuirani,« so opozorili na Policijski upravi Maribor.
Po principu, da priložnost dela tatu, bo vlomilec raje izbral tisti objekt, kjer bo naletel na manj ovir oziroma kjer bo vlom izvedel bolj enostavno. Ne samo v času poletnih odsotnosti, preventivne nasvete moramo upoštevati preko celega leta, in sicer:
- zapiramo okna in zaklepamo vrata;
- na bolj izpostavljena okna in vrata lahko namestimo tehnično oviro (rešetke);
- ključev vhodnih vrat ne puščamo na 'skritih' mestih, na primer pod predpražnikom, pod lončkom za rože ...
- doma ne puščamo vrednejših predmetov in denarja (shranimo jih v sef);
- na telefonskem odzivniku ali družbenih omrežjih ne puščamo sporočil o naši odsotnosti;
- tudi na nabiralniku ne puščamo sporočil, da smo odsotni:
- v času odsotnosti se s sosedom ali sorodnikom dogovorimo, da občasno obišče naše stanovanje ali hišo (pri tem izprazni nabiralnik, lahko zalije tudi rože in pregleda objekt);
- v okolici hiše ne puščamo predmetov, ki bi jih storilec lahko uporabil pri vlomu;
- danes lahko z nastavitvijo sistema pametnih luči, električnih vtičnic in drugih aparatov omogočimo občasno vklapljanje in izklapljanje luči, televizije in drugih aparatov in s tem dajemo občutek, kot da je nekdo doma.
