Od začetka pomladi je Maribor bogatejši za knjigarno Beletrina, ki jo najdemo v prostorih na Grajskem trgu 2. To je Beletrinina prva knjigarna izven prestolnice, v njej pa je včeraj ponovni ponatis enega svojih ključnih romanov Severni sij predstavil avtor Drago Jančar.
»Želimo si, da bi bila to res knjigarna v tistem starinskem, pravem pomenu besede – središče literature in predvsem domovanje za vse, ki imamo radi knjige,« je pred mesecem dni ob otvoritvi knjigarne povedal direktor založbe Mitja Čander.
Zanimanje za kultni roman iz leta 1984 ne pojenja
Da je Čanderjeva ideja zaživela, potrjuje tudi včerajšnja gneča v sicer ne tako majhnem prostoru. Kultni roman z naslovom Severni sij, ki je postavljen v Maribor tik pred začetkom druge svetovne vojne, je v prvi izdaji izšel leta 1984 in sledi zgodbi Josefa Erdmana.
»V zgodovinske romane ne verjamem. Avtor zmeraj napiše zgodbo s svojimi izkušnjami in svojim pogledom na svet. Ne razlaga zgodovinskih dogodkov, temveč ljudi postavi v situacijo – govori o življenju in življenjskih možnostih, ki obstajajo in ostanejo,« priznava Jančar.
Draga Jančarja sicer poznamo kot pisatelja, dramatika in esejista, nekoč pa tudi kot urednika, lektorja in korektorja. Tekom svojega književnega opusa je prejel več nagrad in priznanj, med njimi izstopata avstrijska državna nagrada za evropsko književnost (2020) in častni doktorat mariborske univerze (2021).
Težko ozračje tik pred drugo svetovno vojno
»Ko sem roman pisal, sem bil osebno v težki situaciji. Čutil sem atmosfero, ki se je od takrat ohranila v Mariboru. Roman ne razrešuje političnih vprašanj, želi samo predstavljati vzdušje, ki je embrionalno stanje evropskega duha v drugi polovici 20. stoletja,« je o romanu povedal pisatelj.
Dodaja še, da upa, da Severni sij ne napoveduje novih vojn, temveč nas opozarja, da ne moremo narediti nič – tako kot niso mogli nič narediti ljudje pred začetkom druge svetovne vojne:
»Opredeljevali so se tako in drugače in nenadoma padli v strašno kataklizmo, ki jo je to mesto še posebej čutilo.«
Vloga literature ostaja, a se seli v vse bolj elitne kroge
Drago Jančar poudarja, da je vlogo literature nekoliko pretresla tehnologija. Predvsem internet je tisti, ki je spremenil dojemanje ljudi in jim okrnil zmožnost koncentracije. A po besedah Jančarja književnost ostaja cenjena, a v drugačnih družbenih krogih:
»Vloga literature ostaja, a bo prisotna v vse bolj elitnih krogih. Ne živimo več v kulturi, kjer bi roman bistveno vplival na celotno družbo – nima več vpliva kakršnega so pri nas imela recimo dela Ivana Cankarja. Tega učinka danes literatura več nima, a skozi elito ljudi, ki berejo, še vedno na svoj način vpliva na družbo.«
Za književnost se zanimajo tudi mladi
Jančar je včeraj pred popoldanskim književnim večerom stopil tudi pred več kot 600 dijakov mariborske srednje šole. Ob tem z veseljem izpostavlja ugotovitev, da se mladi za književnost in lokalno zgodovino še vedno zanimajo.
»Po odzivu mladih sem dobil občutek, da berejo in da jih stvari čustveno zadenejo. Določene teme so jih vznemirile in menim, da internet tega ne bo mogel doseči, saj gre dražljaj mimo tebe.«
Starejše novice
