Spomenik mariborski industriji: Od pudinga in čokolade do kamionov in avtobustov

Prva električna luč v Mariboru je zasvetila 4. aprila leta 1883, torej je le štiri leta po tem, ko je Thomas Alva Edison izumil žarnico na ognjeno nitko.

V Melju je kmalu začel rasti prvi industrijski bazen Maribora. Razvijala se je tekstilna industrija, največji razcvet pa je mesto doživelo po drugi svetovni vojni oziroma v Jugoslaviji.

»Eden izmed navečjih industrijskih centrov v Jugoslaviji. V Mariboru se je proizvajalo od pudinga in čokolade do kamionov in avtobustov. Zelo močna je bila tudi tekstilna industrija,« je ob ogledu razstave poudaril kustos Marjan Matjašič.

V določenem obdobju je bilo v industriji zaposlenih 80.000 ljudi, v TAM-u, ki je bil ustanovljen s strani nacističnega okupatorja kot tovarna delov za letala, je bilo zaposlenih na višku moči te tovarne od osem do deset tisoč ljudi.

Ta relativno hiter razvoj pa je zahteval tudi dovolj usposobljene kadre.

»Prav ta industrija je potem zaradi svojih potreb ustanovila mariborsko univerzo, jo tudi financirala. Tako da po propadu te industrije, pa vendarle ostaja otrok te industrije,« je poudaril Matjašič.

Zanimiva pa je zgodba o nastanku recepta za pijačo Ora. Ta naj bi nastala po obisku direktorja podjetja Talis v Makedoniji.

»Kjer so imeli pomaranče, s katerimi niso vedeli, kaj bi. On je dejal svojemu kolegu naj pošlje v Maribor,« je razložil kustos.

In ravno iz teh pomaranč so kasneje izdelali recept za Oro, so lahko izvedeli obiskovalci, ki so se na kulturni praznik lahko spomnili tistih časov.

Kot prvi stečaj je bila omenjena tovarno čevljev Lilet v Melju leta 1989, zadnja je bila Svila na Pobrežju leta 2005.

»S propadom mariborske industrije je propadlo veliko znanja, to je največja škoda. Kajti znanje, ki je bilo pridobljeno v 60-ih, 70-ih letih razvoja je zdaj naenkrat šlo v nič,« je dodal Matjašič.

Stalna razstava Spomenik mariborski industriji, obiskovalca popelje skozi vse faze razvoja, razcveta in propada mariborskih gigantov.