V Mariboru razprave o možnostih za oživitev Račjega dvora.
Potem ko je občina prevzela upravljanje vinograda na mariborski Piramidi, je zdaj podpisala še dogovor za prevzem dela vinogradov na sosednjem griču Kalvarija.
Župan Saša Arsenovič pričakuje kmalu tudi dogovor za prevzem objekta Račji dvor. O možnostih za ponovno oživitev slednjega, ki se zdi vsem nujna, so v sredo razpravljali v Umetnosti galeriji Maribor.
Račji dvor je nekdanje benediktinsko trgovsko posestvo ob vznožju griča Kalvarija, ki je zdaj v lasti države. Pred leti so bila v njem znana gostilna in stanovanja, danes pa ima le še dva stanovalca. Objekt upravlja Biotehniška šola, ki ima v delu kompleksa skladišča, ostalo je prazno in sameva.
»Račji dvor je prostor izjemnega potenciala, a tudi prostor, ki ga je čas zaobšel. Njegova dolga in bogata zgodovina nam odpira številna vprašanja, med drugim, kako ga obvarovati, razvijati in vrniti ljudem in mestu,« je okroglo mizo začela direktorica Umetnostne galerije Maribor Simona Vidmar Čelik.
Račji dvor vidi župan kot del načrta za ureditev gričevnatega zaledja mesta
Račji dvor so postavili v središče obravnav v okviru evropskega projekta reCITYing. Reaktivacija opuščenih prostorov v urbanih središčih z arhitekturo in umetnostjo, ki združuje partnerje iz Maribora, Genove, Barcelone, Hannovra in Montpellierja.
V tem okviru bodo danes tam odprli umetniški instalaciji mladih arhitektov. Na javnem pozivu so izbrali instalaciji Kje se skrivaš, Račji dvor? avtorjev Lene Uranjek in Ishaka Hadžibajrića ter Paleta aktivnosti 638 497/3 avtorjev Maše Perc in Žige Miholiča.
Župan Arsenovič je pojasnil, da si občina že šest let prizadeva za pridobitev Račjega dvora pod svoje okrilje, saj verjame, da bo bolje skrbela zanj. Zdaj naj bi bili že tako daleč, da lahko kmalu pride do podpisa.
Račji dvor vidi župan kot del načrta za ureditev gričevnatega zaledja mesta, ki so ga začeli uresničevati z obnavljanjem vinogradov na Piramidi. »Ko smo šli v to zgodbo z vinogradi, se je pojavilo vprašanje, kje bomo to vino predelovali, kletarili, prodajali in smo prišli do Račjega dvora,« je dejal.
Ob tem je vodja projekta obnove Piramide v Javnem holdingu Maribor Aljaž Bratina povedal, da so v sredo s Skladom kmetijskih zemljišč podpisali še dogovor za upravljanje šestih hektarjev vinogradov na Kalvariji, vključujoč tiste med stopnicami in Račjim dvorom.
»Račji dvor preprosto potrebuje novega gospodarja«
Ravnatelj Biotehniške šole Maribor Anton Krajnc je pojasnil, da šola Račjega dvora ne potrebuje za svojo dejavnost, ampak ima tu le priložnostna skladišča. Kot je dejal, so v preteklih letih opravljali nujna dela na objektu, medtem ko denarja za celovito obnovo nimajo. Si pa želijo, da bi za dvorec našli novo namembnost.
Suzana Vešligaj iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine je povedala, da je Račji dvor registriran kot kulturni spomenik državnega pomena od leta 1999, do danes se je ohranila njegova poznobaročna podoba. »Ima častitljivo zgodovino, njegova prisotnost je dala poseben pečat temu predmestnemu prostoru. Žalostno, da takšen veličasten objekt propada,« se je strinjala.
Spomnila je, da bila v 90-ih letih 20. stoletja ideja, da bi na tem območju uredili muzej na prostem. Zato je bila sem preseljena s slamo krita hiša, znana kot Wagnerjeva hiša, a se je potem projekt ustavil. Tako tudi ta hiška, ki ostaja v lasti benediktincev, danes propada.
»Račji dvor preprosto potrebuje novega gospodarja,« meni arhitekt Stojan Skalicky. S študenti arhitekture je preučeval potenciale posestva in med idejami sta bili postavitev razglednega stolpa in izkoriščanje Wagnerjeve hiše za doživetje bivanja v hiši brez elektrike in vode.
Župan je poudaril, da pričakuje kooperativnost Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Ker moramo gospodarno ravnati z davkoplačevalskim denarjem, bomo morali najti neko rešitev z zavodom, ki nam ne bo nalagala nepotrebnih stroškov in zavez ter onemogočala dejavnosti, ki bi bile nujne za to, da bo ta projekt sčasoma postal finančno neodvisen,« je dejal.
Račji dvor se nahaja na vodovarstvenem območju, zato bo treba upoštevati tudi te zakonitosti. Mateja Klaneček z Direkcije Republike Slovenije za vode je pojasnila, da to ne pomeni, da objekta ni mogoče vzdrževati oz. uporabljati. »Če objekt propada, je prav, da se ga obnovi. Ne smemo pa območja dodatno obremenjevati. Objekta se ne sme povečevati, se pa lahko obnovi v sedanjih gabaritih,« je povedala.
Direktor mariborskega zavoda za turizem Jure Struc vidi na Račjem dvoru veliko možnosti za turistične vsebine, mestni viničar Stane Kocutar opaža podobne potenciale kot pri dunajskih mestnih vinogradih, nekdanja direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor Helena Cvikl pa je spomnila na prav tako neuresničene nekdanje načrte za koriščenje Račjega dvora v izobraževalne namene.
