Račji dvor še zmeraj ni občinski, so pa načrti za revitalizacijo

Umetnostna galerija Maribor je v okviru reCITYing razpisala javni poziv za umetniške intervencije na presečišču vizualne umetnosti in arhitekture. 

V središču poziva je izjemen zgodovinski prostor Račji dvor, nekdanji gospodarsko-trgovski dvorec benediktincev, ki že 30 let propada, čeprav ima skoraj 800-letno zgodovino.

A dvorec še vedno ni občinski.

Spomnimo, Mestna občina Maribor je že v letu 2022 na takratno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala vlogo za brezplačni prenos Račjega dvora in kasneje posredovala tudi dopolnitev vloge. Postopek prenosa pa še ni končan, so nam sporočili iz mariborske občine, saj je za dokončanje potrebno medresorsko usklajevanje. 

Veliki načrti

Objekt in njegova okolica zdaj propadata, v njem pa si občina želi urediti stičišče kulturnih, enoloških in mestotvornih vsebin, v katerem bi izvajala edukativne in izobraževalne vsebine ohranjanja kulturne dediščine z muzejskimi vsebinami, enološke vsebine, turistično-gostinsko ponudbo v povezavi z vinogradniško-kletarsko ponudbo, promocijo sonaravnega urbanega kmetijstva, naravovarstvene vsebine, protokolarne in javne prireditve ter dogodke s kulturnimi vsebinami, pa tudi rekreativno športne vsebine, kot izhodiščna točka za kolesarjenje, pohodništvo in konjeništvo.

»S pridobitvijo v svojo last bo Mestna občina Maribor z izvedbo nujnih sanacijskih in vzdrževalnih del v prvi vrsti ustavila nadaljnje propadanje objekta, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, v zavesti prebivalcev mesta pa predstavlja izjemno kulturno in zgodovinsko dediščino. 

Poiskali bomo najprimernejše modele financiranja in takšne načine uporabe finančnih virov, kot so proračunska sredstva, mednarodni projekti ali javno-zasebna partnerstva, ki bodo kar najučinkoviteje podprli doseganje skupnostnih ciljev,« pojasnjujejo v občini.

Pravokotno dvorišče 

Dvorec nekdanjega večjega vinogradniškega posestva Benediktinske opatije izvira iz 17. stoletja. Predstavljajo ga štirje trakti okoli notranjega dvorišča, ki je v 18. stoletju dobil poznobaročno podobo. 

V njegovi okolici so vrtne in parkovne površine, polja in vinogradi. Nahaja se v neposredni bližini Kalvarije, 375 metrov visokega mestnega griča, do katerega vodi božja pot, ki so jo leta 1683 Mariborčani uredili v zahvalo za konec epidemije kuge, ki je »tolkla« po mestu.

Do leta 1937 je pripadal benediktinskemu samostanu iz Admonta, ki je imel v teh krajih veliko posesti, predvsem vinograde. Enonadstropni dvor sestavljajo štirje trakti, ki obdajajo notranje pravokotno dvorišče. Gradbeno jedro predstavlja vzhodni trakt iz 17. stoletja s križno obokano vinsko kletjo. 

V prvi polovici 18. stoletja je bil prizidan južni, v drugi pa še zahodni gospodarski trakt. Takrat je dvor dobil poznobaročno, klasicistično podobo. O tej fazi priča grb z letnico 1778 v timpanonu južne fasade. Veliko leseno prešo so postavili sredi 19. stoletja, v drugi polovici 19. stoletja pa so pozidali še severni trakt.

Spomin na kuhane krače

Dvorec je z odlokom zavarovan in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 

S svojo lego in podobo zaključuje potezo od Mestnega parka preko Piramide, Mestnega vrha in Kalvarije nazaj v dolino, na vodovarstveno območje Vrbanskega platoja. 

Mnogi, predvsem starejši Mariborčani, lokacijo poznajo predvsem po slastni hrani v obokanih prostorih pritličja (kuhane krače), ki so jih svojčas ponujali v tukajšnji gostilni, preden je z današnjo neizrazito vsebino izgubil svojo prepoznavnost.