Septembra mora nazaj na delo za štiri ure, oktobra za polni delovni čas.
Zadnjih pet let naša sogovornica, ki želi ostati anonimna, prestaja hude zdravstvene težave. Po odstranitvi maternice ji je napredovala bolezen na ščitnici.
Kmalu so se pojavile še hude psihične težave, ki so jih psihiatri pripisovali zdravljenju in zaradi katerih je več tednov preživela v psihiatrični bolnišnici.
Februarja letos je doživela hud epileptični napad – šest ur je nezavestna ležala na tleh, nato tri dni v umetni komi. Od takrat se spopada s težavami s spominom, zbranostjo in preprostimi opravili.
»To pomeni, da mi morajo drugi pomagati napisati spisek živil, kaj rabim za v hladilnik. Ko perem perilo, se kar fejst namatram, na koliko stopinj dam, da ne zaperem perila. Sem tudi zelo utrujena, zjutraj se komaj spravim pokonci, oblečem,« nam zaupa.
Zavod jo je poslal nazaj na delo
Čeprav čaka še na pregled pri specialistu nevrologije, ki bo pogledal, kakšni so rezultati slikanja možganov, je zavod za zdravstveno zavarovanje v začetku junija že junija odločil – septembra mora nazaj na delo za štiri ure, oktobra za polni delovni čas.
»Zelo me skrbi, ker dejansko nisem samostojna, kljub izrazitemu trudu. To je zame največji šok, ker sem bila celo življenje samostojna,« pripoveduje.
Odloča imenovani zdravnik
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da po 30. dnevu bolniškega dopusta o upravičenosti do nadaljnje odsotnosti odloča imenovani zdravnik zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Pri presoji ta upošteva izvide specialistov, a končna odločitev je izključno njegova – četudi se razlikuje od mnenj lečečih zdravnikov.
Ana Vodničar, predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je pojasnila, kaj je pri tem pomembno:
»Morajo presojati dve okoliščini - zdravstveno stanje in delovno mesto, ki ga opravlja. Nek specialist, ki mogoče zdravi pacienta glede ortopedskega obolenja, ga dobro pozna, gre za specialista določene stroke. Ampak vendarle - ne ve, kakšne so delovne obremenitve, ne pozna celostnega stanja delavca. In za to so imenovani zdravniki tisti, ki presojajo, ali lahko delavec opravlja konkretne naloge.«
Nazaj na delo
Pritožbi sogovornice niso ugodili. Pregled pri medicini dela je sicer pokazal, da v takem stanju dela ne zmore, a v uradnem mnenju piše, da je delovno zmožna – ker tako določa odločba zavoda. Takih primerov ni malo, opozarjajo pri Delavski svetovalnici.
»Zavod za zdravstveno zavarovanje pošilja nazaj na delo ljudi, ki če bi delali v svojem zdravstvenem stanju, bi ogrožali ne samo sebe, ampak tudi druge. Imeli smo voznika kamiona, ki ne more obrniti glave levo in desno, vozi pa kamione, ki so dolgi 20 do 30 delov. Pa me zanima, če bi se ta imenovani zdravnik želel z njim voziti po avtocesti,« je jasna Hana Radilovič, svetovalka pri Delavski svetovalnici.
Očitke, da odločajo v nasprotju z mnenji specialistov in s tem ogrožajo zdravje ljudi, na zavodu zanikajo - saj, da se pri presoji pogosto posvetujejo z delodajalcem in preverijo možnosti prilagoditev delovnega mesta za hitrejšo vrnitev zaposlenega.
