Projekt energijske izrabe odpadkov v Mariboru ostaja ena najbolj razdvajajočih tem v mestu.
Medtem ko Mestna občina Maribor in vodstvo podjetja EIOM poudarjajo prednosti projekta za ravnanje z odpadki in daljinsko ogrevanje, v Civilni iniciativi Tezno opozarjajo, da bi lahko sežigalnica dolgoročno poslabšala kakovost bivanja na že tako obremenjenem območju.
O njihovem stališču do projekta, informiranosti občanov ter o odpovedanem junijskem referendumu smo se pogovarjali s predstavnikom iniciative Fredijem Magdičem.
Prepričani, da bo še poslabšalo stanje na Tezno
Nasprotniki projekta menijo, da tehnologija sežiganja v sodobnem času ne predstavlja več dolgoročne in trajnostne rešitve za ravnanje z odpadki, ob tem pa bi lokacija sredi urbanega okolja na Teznu po mnenju Magdiča še dodatno poslabšala že tako slabo situacijo za lokalno prebivalstvo.
»Tukaj imamo že vrsto podjetij in dejavnosti, povezanih z ravnanjem z odpadki. Zdaj bi dobili še objekt, ki bi deloval 24 ur na dan, vse dni v letu,« opozarja.
V iniciativi dvomijo tudi o zagotovilih investitorjev, da sežigalnica ne bi poslabšala kakovosti zraka.
»Zelo smo skeptični in temu ne verjamemo. To bo imelo vpliv na zdravje ljudi in okolje, posledice pa se nalagajo skozi leta,« meni Magdič.
V iniciativi so kritični tudi do ekonomike projekta. Opozarjajo, da se ocenjena vrednost investicije zvišuje in da bodo stroške na koncu nosili občani. Prav tako menijo, da javnosti še niso bili predstavljeni vsi podatki o dolgoročnih vplivih projekta in njegovem financiranju.
Ogled Toplarne Celje jih ni prepričal
Potem ko so se v javnosti pojavili očitki o premajhni informiranosti prebivalcev, so predstavniki projekta organizirali ogled Toplarne Celje, ki jo pogosto izpostavljajo kot primer uspešne energetske izrabe odpadkov.
Ogleda se je udeležil tudi Magdič, vendar pravi, da obisk njegovega mnenja ni spremenil.
Po njegovih besedah so predstavitve poudarjale predvsem pozitivne učinke delovanja toplarne, sam pa je pogrešal odgovore na vprašanja o dolgoročnih vplivih na okolje, evropski politiki financiranja takšnih projektov in prihodnjih stroških obratovanja.
»Bodite pošteni. Povejte dobre in slabe stvari, pa naj se ljudje potem odločijo. Od ljudi pričakuješ, da bodo to plačali in s tem živeli, zato jim moraš predstaviti celotno sliko.«
Kot pravi, ga niso prepričala zagotovila, da sodobne sežigalnice nimajo pomembnejših vplivov na okolje. Prepričan je, da bi morali biti javnosti dostopni bolj podrobni podatki o dolgoročnih učinkih delovanja podobnih objektov.
Referendum šele po širši javni razpravi
Prav vprašanje obveščenosti javnosti je bilo eden od argumentov, zaradi katerih je mariborski mestni svet aprila zavrnil predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o sežigalnici.
Del svetnikov je namreč opozarjal, da prebivalci pred tako pomembno odločitvijo še niso bili deležni dovolj celovitih informacij o projektu.
Tudi Magdič meni, da referendum brez predhodne in temeljite javne razprave ne bi dosegel svojega namena. Po njegovem mnenju večina prebivalcev projekta še ne pozna dovolj dobro, da bi lahko sprejela informirano odločitev.
»Ko enkrat tak objekt postaviš, poti nazaj praktično ni več. Zato morajo ljudje pred odločitvijo poznati vse posledice, ne samo obljub o koristih.«
Civilna iniciativa napoveduje nadaljevanje aktivnosti ozaveščanja javnosti, od investitorjev in občine pa pričakuje predvsem več transparentnosti in jasne odgovore na vprašanja, ki po njihovem mnenju še vedno ostajajo odprta.
Spomnimo ...
Postopek za pridobivanje koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je sicer stekel 9. februarja, ko je novoustanovljeno podjetje EIOM - Energijska izraba odpadkov Maribor oddalo prijavo na javni razpis ministrstva za okolje, prostor in energijo.
Gre za tretje prispevno območje v državi, ki vključuje občine Koroške, Podravske in Pomurske statistične regije. Iz tega območja je na razpis prispela ena sama prijava, in sicer podjetja EIOM, ki je v polovični lasti Energetike Maribor in javnega podjetja Snaga.
Predvidena lokacija objekta je na območju Tezna v neposredni bližini obstoječe sortirnice odpadkov. Projekt predvideva napravo s kapaciteto približno 50.000 ton odpadkov letno. Od tega bi bilo okoli 31.000 ton, namenjenih izvajanju javne službe, dodatnih 19.000 ton pa posebnim storitvam.
Ocenjena vrednost investicije znaša skoraj 91 milijonov evrov, začetek obratovanja pa je po trenutnih načrtih predviden v začetku leta 2034.
V napravi bi iz gorljivih komunalnih odpadkov proizvajali toploto in električno energijo.
