Državna zaščita za mariborsko najstarejšo trto? Poslanec Dejan Kaloh z zakonom predlaga večjo zaščito in kazni do 25 tisoč evrov

Državnozborski poslanec in mariborski mestni svetnik SDS Dejan Kaloh je prejšnji teden v proceduro vložil predlog zakona o Najstarejši trti na svetu.

Za Mariborinfo je Kaloh pojasnil, da mineva 30 let, odkar je bil sprejet odlok o razglasitvi Stare trte v mariborskem Pristanu za naravno znamenitost.

»Občinska materija je na nek način zastarela, v zadnjih 30 letih je Stara trta presegla lokalne okvirje v smislu pomembnosti, vmes je bila vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Tudi ministrstvo za okolje in prostor jo vodi v razvidu Registra naravnih vrednot na državni ravni, zato si zasluži nacionalno prepoznavo ter zakonsko ureditev in regulacijo. Vsi njeni atributi jo postavljajo na unikatno mesto, kar država mora prepoznati. Je štajerski in slovenski ponos,« razlaga Kaloh.

Bo država prevzela financiranje? 

Dejan Kaloh je glavnino zakonskega predloga napisal sam, pri oblikovanju pa sta sodelovala še mestni viničar Stane Kocutar in bivši mariborski podžupan Danilo Burnač.

Po predlogu zakona bi skrbnik trte še naprej ostal mariborski zavod za turizem, spremenilo pa bi se financiranje.

Za to bi bila po novem zadolžena država, ki naj bi na leto za vzdrževanje, prireditve in promocijo namenila pol milijona evrov. Trta naj bi dobila tudi protokolarnega skrbnika, ki naj bi bil vsakokratni aktualni predsednik države.

»Najstarejša trta na svetu že od slovenske osamosvojitve dalje ni zgolj lokalna znamenitost, ampak predstavlja pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, ki je tudi mednarodno priznana. Kot takšna zagotovo zasluži državno zaščito in regulacijo, ki bosta zagotovili ohranitev tega edinstvenega naravnega spomenika.

Z zakonom o Najstarejši trti na svetu se tako ustvarijo možnosti za ustreznejše varstvo in ohranitev te neprecenljive naravne vrednote Slovenije, ki je hkrati tudi del svetovne naravne dediščine. To bo omogočilo krepitev mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot izjemne turistično-vinske destinacije ter ohranjanje bogate slovenske kulturne in naravne dediščine še za prihodnje rodove,« še piše v predlogu zakona.

»To je nadideološki zakon«

Zakonski predlog med drugim predvideva tudi kazni; posameznika, ki bi denimo poškodoval steblo, korenine, veje, brajdo, trgal listje in plodove ali kakorkoli drugače poškodoval trto, bi kaznovali s 25 tisoč evri denarne kazni.

Ta zakon je, še dodaja Kaloh, nadideološki zakon, ki bi moral povezati vse poslance. Doslej so poleg Kaloha predlog podpisali še poslanci Jože Tanko, Alenka Jeraj, Anže Logar, Eva Irgl, Andrej Hoivik in Mojca Šetinc Pašek.

Predvidoma naj bi predlog konec septembra ali v začetku oktobra obravnaval parlamentarni odbor za kmetijstvo. Če ga bodo sprejeli, bo romal v obravnavo v državni zbor.