Svetovni dan preprečevanja samomora: Regije na vzhodu najbolj prizadete, kakšno je stanje v Mariboru?

Samomor je kompleksen javnozdravstveni problem, ki združuje psihološke, socialne, kulturne in biološke dejavnike, ter terja celovit pristop k njegovemu razumevanju in preprečevanju.

Prav danes, 10. septembra, obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki je letos pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«.

Cilj tega gesla, ki bo aktualno do leta 2026, je spodbuditi širšo družbo k drugačnemu, bolj odprtemu pogovoru o samomoru in duševnem zdravju nasploh. Eden največjih izzivov pri obravnavi samomora je prav stigma. Pogosto se o njem ne govori, ali pa se ta povezuje s šibkostjo in sramom, kar povzroči, da mnogi, ki se soočajo s samomorilnimi mislimi, ne poiščejo pomoči.

Kljub napredku na področju duševnega zdravja ostaja samomor ena izmed vodilnih globalnih vzrokov smrti, še posebej med mladimi in ranljivimi skupinami prebivalstva.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi samomora vsako leto umre več kot 700.000 ljudi, kar pomeni, da vsakih 40 sekund nekdo konča svoje življenje.

Lani zaradi samomora umrlo 358 oseb, med njimi izstopajo moški

Čeprav je v zadnjih letih prišlo do opaznega premika v smeri večje ozaveščenosti in odprtosti, pa problematika samomora ostaja globoko zakoreninjena v preteklih prepričanjih in kulturnih normah. Samomor se še vedno pogosto obravnava kot tabu tema, kar preprečuje odkrit pogovor, ki bi lahko pomagal razumeti in preprečiti tragične izide.

V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 358 oseb, od tega je bilo 295 moških in 63 žensk. Tako najbolj skrb vzbujajoča statistika ostaja nesorazmerno visoko število samomorov pri moških. Razmerje med spoloma v letu 2023 je bilo namreč 4,6, kar pomeni, da so moški zaradi samomora umirali 4,5-krat pogosteje v primerjavi z ženskami.

Na drugi strani pa samomorilni količnik, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, kaže na to, da je v zadnjih desetih letih količnik upadal, v zadnjih treh letih pa je prišlo do stabilizacije količnika.

Vendar kot poudarja Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ta napredek ne sme biti razlog za prekinitev nadaljnjih prizadevanj na področju preprečevanja samomora.

»Podatki so vsekakor spodbudni za nadaljnje delo na področju preprečevanja samomora, kar še naprej ostaja naloga celotne družbe in nekaj, čemur se je treba posvečati skozi celo leto,« pravi Roškar.

Po številu primerov izstopajo regije na vzhodu države

Prav tako so v Sloveniji regionalne razlike v številu samomorov še vedno prisotne tudi med regijami. Med njimi izstopajo regije na vzhodu države, ki imajo višji količnik od slovenskega povprečja. Lani so najvišjega izmerili v Posavski regiji.

Na drugem mestu je po skupnem količniku samomora v letu 2023 Koroška regija (22,6), sledi Pomurska regija (21,6), Podravska (19,8), Zasavska (19,3) in Jugovzhodna Slovenija (18,4). Na drugi strani skupni količnik v Osrednjeslovenski regiji znaša 16,2, na zadnjem mestu pa je Gorenjska regija s količnikom 11,4.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem poudarjajo, da so posebej ranljive višje starostne skupine, saj po podatkih število samomorov narašča s starostjo.

Kljub temu pa so podatki za leto 2023 pokazali spodbudne trende – v starostni skupini 10–14 let namreč nismo zabeležili nobenega primera samomora, kar kaže na potencial uspešnih preventivnih programov med mladimi.

Kakšno je stanje v Mariboru?

Na območju Mestne občine Maribor že nekaj let beležimo manjšo umrljivost zaradi samomora v primerjavi z umrljivostjo na ravni države.

Kot že omejeno Nacionalni inštitut za javno zdravje meri stopnjo umrljivosti zaradi samomora kot umrljivost na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Posledično je izračunana starostno standardizirana stopnja, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev.

Tako, če je ta količnik na ravni Slovenije leta 2016 znašal 21,7, smo v Mariboru takrat zabeležili količnik visok 17,9. Ta pa se lani na območju Maribora ni izrazito povišal ali zmanjšal, saj je leta 2023 znašal 17,6, na ravni pa države pa je količnik znašal 18,3.