Razmere na onkološkem oddelku UKC Maribor so neustrezne, bolniki čakajo na zdravljenje v hrupnih in prenatrpanih prostorih. Naprave pogosto ne delujejo, zdravljenje poteka sredi gradbišča.
Na eni strani sobe ležalniki na katerih se zdravijo onkološki pacienti, na drugi strani sobe delavci, ki gradijo, ločuje jih plastična plahta, to je in še bo nekaj časa realna slika na onkološkem oddelku v UKC Maribor.
»Razmere, razmere so nemogoče, razmere so take, da si jih noben človek ne zasluži, pa ni važno, na kateri strani mize je,« pove predstojnica Oddelka za onkologijo UKC Maribor Maja Ravnik.
Zdravstveni delavci, ki imajo v tem trenutku svoje prostore v kontejnerjih na nemogoče razmere opozarjajo že kar nekaj časa, sedaj so se oglasili tudi pacienti. Ena od njih je Klavdija Kokol, ki izpostavi, da je bil oddelek v izjemno slabem stanju že leta 2021.
»Ko sem sedaj spet stopila sicer v veliko zgradbo onkologije, sem na svojo veliko žalost ugotovila, da so pogoji zdravljena še težji in ljudi, obolelih, še veliko več. Zgradba je eno samo gradbišče. Zdravstveni delavci in bolniki imamo res težke pogoje zdravljenja,« razloži pacientka Klavdija Kokol.
Prostora za paciente je vedno manj.
»Če hočem, da bi potekalo normalno, lahko v tem trenutku zaprem oddelek. Prostor, kot ste ga videli na začetku, v katerega smo se vselili leta 2016, je zdaj manjši zaradi gradbenih del,« doda Ravnik.
Za odziv na katastrofalne razmere smo prosili tudi Ministrstvo za zdravje, kjer so nam odgovorili, da se zavedajo težke situacije, s katero se trenutno soočajo tako pacienti kot zdravstveno osebje Onkološkega oddelka v UKC Maribor.
»Razumemo, da so prostorske in infrastrukturne razmere na trenutni lokaciji neustrezne in otežujejo delo zdravstvenega osebja ter obravnavo pacientov, zato si prizadevamo za izgradnjo prizidka.«
Hkrati pa s prstom pokazali na dva lastnika stanovanj na Masarykovi, ki sta se pritožila zoper izdajo gradbenega dovoljenja za nov prizidek onkologije. Razumevanje ministrstva pacientom sicer bolj malo pomaga.
»Ali se ljudje, ki odločajo o gradnji onkologije, zavedajo v kakšni stiski smo? Ali slovenska politika res ne more pospešiti ali urediti gradnje? Ali se zavedate v kakšnem stanju je bolnik med zdravljenjem,« se sprašuje Kokol.
Ti pacienti nimajo časa.
»Imamo opravka tudi z bolniki, ki imajo pred sabo mogoče še en ali pa dva meseca življenja in tukaj pri nas čakajo cel dan, da bodo obsevani,« pojasni namestnica predstojnice oddelka za onkologijo v Mariboru Tamara Petrun.
Problem niso samo prostori, ampak tudi linearni pospeševalniki, ti velikokrat ne delujejo.
»V letu 2023 smo imeli 49 nedelujočih dni na enem linearnem pospeševalniku, tako da nam je ostal le eden. Morate pa vedeti, da se nam je dvakrat zgodilo, da sta bila oba hkrati pokvarjena,« doda Petrun.
Zdi se, da posluha ni.
»Ko se pogovarjamo o bolnikih iz severovzhoda, informacije o teh težavah večinoma ostanejo na severovzhodu. Tukajle Trojane postanejo Himalaja, neprebojen zid, čeprav se tiče dejansko vse nacije,« se sprašuje Ravnik.
Zaradi tega lahko sledi tudi kolaps onkologije v celotni Sloveniji. Pacienti ob tem še opozarjajo.
»To je prostor v katerem se ljudje ne samo zdravimo, ampak se borimo, nikoli ne veš, kdaj ga boš rabil tudi ti. Sama sem pred boleznijo raka mislila, da sem najbolj zdrava oseba. Vsemu smo in bomo kos le s skupnimi močmi,« zaključi Kokol.
Zato je nujno, da se gradnja novega onkološkega oddelka čim prej zaključi in pacientom omogoči dostojne pogoje zdravljenja. Vsak dan zamude pomeni dodatno obremenitev in manj časa za tiste, ki se že tako soočajo z najtežjimi življenjskimi preizkušnjami.
