Amfiteater Filozofske fakultete odprl vrata v družboslovje in humanistiko
Na mariborski Filozofski fakulteti je včeraj potekal že drugi FOKUS FF – niz kratkih inovativnih predavanj, s katerimi so predavatelji – vsi profesorji s Filozofske fakultete UM – med poslušalci prebudili kritično razmišljanje ob vsakodnevnih temah. Osem govorcev, vsak strokovnjak na svojem znanstvenem področju, je v strnjenih 10-minutnih predavanjih predstavilo aktualne tematike, s katerimi se ukvarjajo pri svojem raziskovanju. Tako so s stimulativnim nizom kratkih in zanimivih predavanj odprli vrata v svet družboslovja in pokazali, kaj se vsakodnevno dogaja v njihovih predavalnic.
V uvodu v svoje predavanje je doc. dr. Klanjšek povzel Elona Muska: »Roboti bodo vzeli vaše službe, država pa bo mogla plačati vaše plače.«
Pokazati širino in raznolikost družboslovja
Za razliko od sorodnih dogodkov, ki imajo vnaprej določeno rdečo nit, je vodilo FOKUS-a prikazati raznolik svet humanistike in družboslovja. Tako govorci FOKUS-a skušajo s svojimi spoznanji orisati čim širši pogled na svet okrog nas. Za mikrofonom so se zvrstili strokovnjaki s področja psihologije, zgodovine, germanistike, slovenščine, filozofije, pedagogike, geografije in sociologije.
»Vsak oddelek je prispeval enega predavatelja, ki se je predstavil s svojo temo, skupaj pa smo pokrili celoten spekter humanistike,« pojasnjuje Lucija Dežan, študentka in vodja letošnjega FOKUS-a.
FOKUS FF bo bienalna stalnica
Korenine dogodka segajo v leto 2015, ko se je doc. dr. Sari Tement in doc. dr. Miranu Lavriču porodila ideja o mariborski različici TEDx talkov. Še istega leta sta realizirala idejo in nastal je FOKUS FF, ki je privabil tako profesorje na eni strani katedra kot študente na drugi. Slednji so se zbrali v tako velikem številu, da je bila predavalnica premajhna za vse, ki so hoteli poslušati predavanja. Zaradi dobrega odziva pred dvema letoma so se odločili dogodek ponoviti. Tudi letošnji FOKUS se je izkazal za uspešnega, zato so organizatorji ob zaključku obljubili, da bo dogodek postal bienalna stalnica. Kot pravi Dežanova, so tovrstni dogodki »odlična promocija za dijake, študentje pridobimo drugačen, raznolik vpogled v aktualne tematike, kot smo jih sicer vajeni s svojega študijskega področja, profesorji pa se predstavijo v novih raziskovalnih temah.«
Na FOKUS-u 2017 so svoja področja znanstvenega raziskovanja predstavili doc. dr. Bojan Musil, doc. dr. Anton Ravnikar, red. prof. dr. Vesna Kondrič Horvat, izr. prof. dr. Branislava Vičar, izr. prof. dr. Friderik Klampfer, asist. dr. Jernej Kovač, red. prof. ddr. Ana Vovk Korže in doc. dr. Rudi Klanjšek.
Od vojnega klica Deus vult do robotov, ki nam bodo vzeli službe
Obiskovalci letošnjega FOKUS-a so po dvournem dogodku iz amfiteatra odšli za kar nekaj spoznanj bogatejših, predavatelji pa so v marsikom s svojimi pronicljivimi predavanji spodbudili pomisleke, vprašanja ali vsaj zasejali srž dvoma.
Medtem ko nas je doc. dr. Musil popeljal skozi psihološke analize selfijev, nam je doc. dr. Ravnikar osvetlil duh časa 11. stoletja in razjasnil geslo Deus vult.
Iz zgodovine bi se morali marsikaj naučiti in ne ponavljati stare napake, je prepričan doc. dr. Ravnikar. »Če je prvič grška tragedija, je drugič samo še farsa.«
O medkulturnosti v književnosti je v (nemškem predavanju) spregovorila red. prof. dr. Kondrič Horvat. Da rjavi medved ne pomeni nevarnosti in krvoločnosti, kot to neutemeljeno velikokrat reprezentirajo mediji, je kritično nastopila izr. prof. dr. Vičar. Njen kolega iz Oddelka za filozofijo, izr. prof. dr. Klampfer, pa je osvetlil perečo problematiko begunske krize in opozoril, da imamo Slovenci in Butalci veliko več skupnega, kot se zdi. Skozi razvojna obdobja odraščanja nas je popeljal asist. dr. Kovač in predstavil izzive, s katerimi se srečujejo straši, ko otrok prvič uveljavljati svoj ne. Prisotne je vizualno popeljala na sprehod v naravo red. prof. dr. Vovk Korže in opozorila na pomembnost naravnih čistilnih sistemov. Sklop predavanj je zaključil doc. dr. Klanjšek, ki je nakazal na dohodkovno neenakost, vprašanje ekonomske varnosti ter prihodnosti dela.
Izr. prof. dr. Friderik Klampfer je opozoril na najpogostejše ovire našega objektivnega razmišljanja, to so intelektualna lenoba, predsodki, stereotipi, miselni okviri in vzorci: »Brez zamere, a Fran Milčinski je imel prav: (begunci sicer niso Turki), smo pa Slovenci zato but(al)ci.«
Nastja Stropnik Naveršnik
