Mariborski bolšji oziroma kramarski sejem na Teznu že več kot tri desetletja vsako nedeljo privablja množice obiskovalcev. V zadnjih dneh pa FURS zaradi ponavljajoče se nezakonite prodaje razmišlja tudi o prepovedi njegovega organiziranja.
Parkirišče v neposredni bližini Tehničnega šolskega centra se ob nedeljah začne polniti že ob 7. uri. Med stojnicami se sprehajajo obiskovalci, prodajalci pa razstavljajo vse od starin in zbirateljskih predmetov do oblačil, knjig, igrač, orodja in drugih predmetov.
Bolšji sejem je skozi leta postal več kot zgolj prostor za nakup in prodajo rabljenih stvari. Mnogi se nanj vračajo iz nedelje v nedeljo zaradi ugodnih nakupov, zanimivih najdb, pa tudi zaradi druženja in srečevanja znanih obrazov.
Na dobro obiskano nedeljo se na sejmu zbere tudi več kot 15 tisoč obiskovalcev in med 150 in 250 prodajalcev.
Nad bolšjakom se zbirajo temni oblaki
Za stojnicami in množico obiskovalcev pa se skriva tudi problem, zaradi katerega je prihodnost sejma trenutno negotova.
Finančna uprava RS na območju sejma že dlje časa izvaja nadzore, pri katerih zaznava ponavljajoče se kršitve trošarinske zakonodaje ter zakonodaje s področja tobačnih in povezanih izdelkov. Kršitve naj bi se ponavljale tudi pri istih prodajalcih, v posameznih primerih pa naj bi v nezakonito prodajo vključevali tudi mladoletne osebe.
Razmere so po navedbah FURS-a tako resne, da so kot skrajni ukrep omenili tudi možnost prepovedi organiziranja sejma. Pri tem poudarjajo, da njihov cilj ni ukinitev zakonite sejemske dejavnosti, temveč preprečevanje nezakonite prodaje.
Številke kažejo, da nadzor ni zgolj teoretičen. Samo julija so uslužbenci FURS-a na sejmu opravili nadzor tri nedelje, pri čemer so različnim kršiteljem skupaj odvzeli 14.400 kosov cigaret. Na finančni upravi obenem ugotavljajo, da globe in zasegi manjših količin pri nekaterih kršiteljih nimajo dovolj odvračilnega učinka.
Vzdušje na sejmu napeto
Na prvi pogled je bolšjak tudi to nedeljo deloval tako kot številne pretekle nedelje. Med stojnicami je bilo mogoče najti skoraj vse; od starih gramofonskih plošč in knjig do orodja, elektronike, igrač, oblačil in različnih zbirateljskih predmetov.
Obiskovalci so se ustavljali pri stojnicah, se pogajali za cene in iskali predmete zanimive predmete, ki so jih pritegnili s ceno ali svojo unikatnostjo.
Opazili smo, da so nekateri prodajalci nekoliko nestrpni ali morda prestrašeni, saj je bilo veliko prošenj in pozivov, da naj stojnic ne fotografiramo.
»Ni prav, da bi zaradi nekaj posameznikov kaznovali vse«
Organizatorica sejma Sergeja Lovec poudarja, da problem vidi predvsem v posameznikih, ki se pravil ne držijo, ne pa v samem bolšjem sejmu.
Po njenih besedah se nekateri kršitelji po opozorilu rediteljev preprosto premaknejo na drug konec sejmišča, ko nadzorne službe odidejo, pa naj bi nezakonito prodajo znova vzpostavili. Kot eno od možnih rešitev zato predlaga uvedbo varnostne službe z več pristojnostmi ter tesnejše sodelovanje med organizatorjem, FURS-om in drugimi pristojnimi službami.
»Ni prav, da bi zaradi nekaj posameznikov kaznovali vse prodajalce, torej tudi tiste, ki pošteno trgujejo.«
Organizatorji ob tem poudarjajo, da je sejem za številne prodajalce pomemben vir prihodka, obiskovalcem pa predstavlja prostor druženja in iskanja najrazličnejših predmetov.
Bi se z ukinitvijo problem samo preselil?
Eden od argumentov tistih, ki nasprotujejo morebitni prepovedi, je, da bi se s tem nezakonita prodaja lahko zgolj preselila drugam.
V Stranki mladih – Zeleni Evrope menijo, da je lokacija sejma za pristojne organe pravzaprav prednost, saj sta kraj in čas dogajanja znana. Po njihovem mnenju bi bilo ob ukinitvi težje nadzorovati, kje in kdaj se bo takšna prodaja pojavila.
Ob tem poudarjajo, da bi morali odgovornost nositi tudi kupci, saj brez povpraševanja ne bi bilo prodajalcev prepovedanega blaga.
Rešitev morda ni v zaprtju, ampak v preureditvi
Tudi lastnik zemljišča, Zavod poslovno-proizvodna cona Tezno, prihodnosti sejma ne vidi nujno v njegovem zaprtju. Direktor Cone Tezno Gorazd Bende opozarja, da je kritik na sedanjo ureditev vse več, vendar kot eno od možnih rešitev vidi temeljito preureditev sejmišča.
Ideja je, da bi na območju uredili bolj organiziran prostor oziroma tržnico z različnimi vsebinami, medtem ko bi bolšji sejem lahko ostal. Pri tem bi bilo treba urediti program, odgovornega upravljavca, prostor in predvsem nadzor.
FURS medtem poudarja, da bo z nadzori nadaljeval, prepoved dejavnosti pa ostaja skrajni ukrep, ki bi prišel v poštev šele, če drugi ukrepi ne bi zadostovali.
