FOTO: Skrušena lastnica napadenih ovac iz Metave: »Metko sem vzgojila s pomočjo flaške, vse so imela imena«

Od zadnjega obiska v Malečniku, ko sta krvoločna psa pri Kmetiji Protner pokončala 22 damjakov, je minilo dobre pol leta. Minuli ponedeljek v jutranjih urah sta psa udarila znova - nedaleč stran sta izvedla nov morilski pohod. 

Zalotila in posnela ju je lastnica drobnice Alenka Sakelšek.

»Od tistega strahu pokličem moža, da sta psa na travniku. Mož prileti dol, v tistem času sta psa šla, ampak ne vem, kam, gor ali dol, odšla sta. Prideva dol, pogledava, nikjer nobene ovce,« nam je dejala Sakelšek.

Od žalosti in šoka si še ni opomogla

Tri dni po napadu je Sakelškova še vedno povsem skrušena. Ovčke je vzgojila sama, pomenile so ji izredno veliko.

»Metko sem spravila na flaško gor. Skotila sta se moški in ženska in jima je vnukec dal ime Metka in Janko. Potem imamo Marijiko, imamo Princesko, vsaka ima svoje ime,« nam je danes v solzah opisovala Sakelšek.

Deset ovac sta psa močno pogrizla, ena je poginila na kraju, tri so morali evtanazirati. Tudi drugim ne kaže prav dobro.

»Zdaj jih zdravim sama, veterinar mi je dal zdravilo, sama jim dajem injekcije. Mojo ovčko, ki sem si jo gor spravila, ko jo imam vsak dan tukaj. Moram sama skrbeti, jih z jodom in sprejem jih pač probam obdržati pri življenju,« nam je pokazala. 

Ker sta se ji psa približala na zgolj nekaj metrov, se ju je tudi močno prestrašila: »V tistem šoku, ker se mi je pes tako približal, da nisem vedela, kaj naj naredim.« 

Zakaj po sto pomorih in dveh letih nihče ne ukrepa?

Sakelškova sta pokol prijavila vsem pristojnim institucijam, tudi policiji.

Anita Kovačič Čelofiga, predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor, nam je v pisnem odgovoru zapisala: 

»5. avgusta smo bili obveščeni o pokolu ovac na območju Metave pri Mariboru, in sicer o tem, da sta lastnika na pašniku odkrila deset poškodovanih ovac, med katerimi naj bi ena poginila. 

Policisti so opravili ogled kraja, nadaljujejo pa z zbiranjem obvestil v smeri ugotovitve lastnikov živali (psov), ki so poškodovali ovce, v primeru izsleditve živali in lastnika, bomo ukrepali v skladu s pristojnostmi. V kolikor imajo ljudje koristne informacije o dogodku, predvsem o morebitnih lastnikih psov, prosimo, da to sporočijo policistom (na 113 ali Policijsko postajo Maribor I).«

Krajani Malečnika, ki so že dve leti nemočno gledali, kako psa še naprej izvajata pokole drobnice, so, kot pravijo, siti tega, da pristojne službe ne opravijo svojega dela.

»Mi se tukaj bojimo za življenja ljudi. Ne moremo več gledati trpljenja naših živali, zanima nas, zakaj je moralo miniti že več kot dve leti, da je bilo poklanih že več kot sto živali in pristojne institucije ne naredijo svojega dela,« je odločna krajanka Katja Kokot.

»To je predmet preiskave uradnih organov, tako policije, inšpekcije in zavetišča, ki bi moralo na terenu zagotavljati odlov teh psov z uspavalno puško, jih iskati z droni in drugače povpraševati po terenu, kje se ti psi nahajajo,« je še dodala Kokot.

Kaj se še mora zgoditi, da bodo pristojni ukrepali?

Z vprašanji, zakaj kljub dokazom, pričanjem in nevarnosti še vedno ni ukrepal nihče, predvsem glede identifikacije, odlova in morebitnega odstrela dveh psov, smo se obrnili na območno enoto Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Njihov odgovor objavljamo v celoti.

1) Prijavo, ki se sklada z vašim opisom, ima v obravnavi krajevno pristojni Območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

2) S strani inšpekcije Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se je v tem obdobju izvajal postopek identifikacije morebitnih lastnikov psov. Uradni veterinarji opravljajo nadzore na lokacijah, kjer bi utegnila bivati ali se zadrževati omenjena psa, vendar pregledi do sedaj niso potrdili, da gre za živali, ki naj bi izvedle pokole. Inšpekcija nadaljuje z zbiranjem informacij o dogodku.

3) S strani inšpekcije Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se je v tem obdobju izvajal postopek identifikacije morebitnih lastnikov psov s pregledom terena okoliških naselij.

4) V primerih, ko potepuški psi ogrožajo varnost ljudi in živali, ker ni zagotovljeno fizično varstvo psa, so pristojni za ukrepanje policija in občinska redarstva. V skladu z določili zakona o zaščiti živali, kjer je opredeljeno nadzorstvo, se obvestila o spuščenih živalih stranke najprej usmeri na policijo oziroma občinska redarstva. Inšpekcija Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pristojna v fazi postopka identifikacije morebitnih lastnikov psov. Inšpekcija pa je dolžna tudi, da po odlovu tem živalim dodeliti status nevarnega psa in uvesti prekrškovni postopek zoper znanega imetnika. Glede navedbe zavetišča, da je njihova primarna naloga odlov in identifikacija prosto živečih domačih živali, je potrebno pojasniti, da gre za zapuščene živali, ki so z opredelitvijo v obstoječi zakonodaji najdene, oddane ali odvzete hišne živali. Za zapuščene živali ima Republika Slovenija zagotovljeno pomoč, oskrbo in namestitev v zavetiščih. Skrbnik zapuščene živali je imetnik zavetišča oziroma občina, če ne zagotovi zavetišča. Ravno zato so za odlov teh živali nastavljale živolovke, ki jih je nastavljalo zavetišče, in ne inšpekcija Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

5) Bolj učinkovit in varen način odlova, kot je odstrel takih živali, je postavitev hrane za vabo in ustrezno velikih živolovk, kar se je nato tudi že izvajalo. Potrebno pa je vsakič najprej ugotoviti, kje se živali pretežno zadržujejo. Za odlov potepuških psov so sicer zadolžena zavetišča za hišne živali. V skladu z zakonom o zaščiti živali je dovoljena omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi oziroma živali, kar je skrajni ukrep in so izpolnjeni pogoji, da je odstrel možno opraviti, brez da bi se tem kakorkoli ogrožala okolica. Glede na zadnji dogodek se v okviru inšpekcijskega postopka preučuje pogoje tudi o tej o možnosti odločanja.

Ob tem so se naši sogovorniki spraševali, kaj se še mora zgoditi, da bodo pristojni svoje delo končno opravili.