FOTO: Umetniško klop na Lentu izruvali iz betonskih tal in pustili sredi gradbišča

Leta 2015 so ob Sodnem stolpu v sklopu projekta Zgodba o klopeh in ljudeh postavili unikatno umetniško klop akademske kiparke Metke Kavčič. S svečano otvoritvijo in dogodkom je bila darovana mestu in občanom Maribora.

Avtorica klopi je v petek ob obisku Lenta zgrožena ugotovila, da njene klopi več ni na svoji lokaciji. Našli so jo na kupu kamenja sredi gradbišča, v nevarni bližini reke Drave. 

»Klop je bila izruvana iz betonskih tal in odložena na obrežje Drave čisto na rob,« je povedala za Mariborinfo. 

»To pomeni, da bi se lahko nekdo malo bolj prislonil in bi bila v Dravi, lahko bi jo odnesli, ker dostop na gradbišče je iz vseh strani,« razlaga. 

Ker so klop delavci izruvali in prestavili z bagrom, ni ostala brez poškodb. Poškodovana sta železni in leseni del klopi.

»Delavcem nihče ni dal navodil o ravnanju, ne o hrambi ali zaščiti klopi, z njo so ravnali huje kot z odpadnim materialom,« dodaja Liljana Jarh, pobudnica projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh.

Klop začasno 'pospravili' v Sodni stolp

Jarh je povedala, da jo je o nespoštljivem ravnanju s klopjo obvestila prav kiparka: »Priznana umetnica je bila z razlogom zelo prizadeta nad ravnanjem z njeno umetnino, obljubila sem ji, da bom storila vse, da se to nedopustno dejanje popravi.«

Naslednji dan zjutraj so bili člani projekta z avtorico dogovorjeni za srečanje na omenjeni lokaciji z namenom, da klop z umetniško kovinsko čipko vsaj prekrijejo in tako delno zaščitijo. 

»Na samem delovišču sem opazila tri delavce in jih samoiniciativno prosila, da so odstranili težek betonski del, ki se je na eni strani še držal klopi ter klop prenesli v Sodni stolp, ki je bil po naključju odprt,« razlaga Jarh. 

Klop že večkrat tarča neodgovornega ravnanja in vandalizma

A Kavčič pojasnjuje, da to ni prvič, da je bila njena klop na udaru: »Ta neprijetna stvar se je zgodila že tretjič. Prvič sta sredi belega dne prišla dva mimoidoča s sekiro in začela klop mehansko uničevati.« Takrat so vandala na srečo zalotili in pregnali. 

Drug primer neodgovornega ravnanja z umetniško klopjo je bil ob prenovi Sodnega stolpa, ko avtorice klopi in sodelujočih pri projekti Zgodba o klopeh in ljudeh ni nihče obvestil, kam so prenesli klop.

»Šele čez teden dni smo izvedeli, da je klop v Ljubljani,« pojasnjuje Kavčič: »Z obrazložitvijo, da v Mariboru niso našli nikjer prostora za deponiranje.«

Bo po obnovi ostala na Lentu? »Njeno mesto je ob Sodnem stolpu«

Kakšna bo usoda klopi po končani prenovi Lenta, Kavčič še ne ve. Kot pravi, s strani občine nihče ne odgovarja, kljub njihovemu prizadevanju, da bi navezali stike.  

Jarh dodaja, da je bila klop, ki nosi naslov 'Ženska klop' narejena točno za to lokacijo ob Sodnem stolpu: »Pripoveduje zgodbo o sodnih procesih v času pogubljanja zaradi 'čarovništva' in o odnosu do žensk - ne samo v tistem času.«

»Njeno mesto je ob Sodnem stolpu in upam, da je to mogoče razumeti in spoštovati,« dodaja. 

Razočarani nad odnosom mariborske občine

Avtorica klopi ne skriva razočaranja nad odnosom mestne oblasti, ne samo do njene umetnine, ampak tudi drugih javnih plastik. 

»Vse kar ustvarjamo tukaj v Mariboru, ni samo v enem ali pa v dveh mandatih, mi tukaj ustvarjamo že desetletja, puščamo sledi, ki so vredne, da se ohranijo,« pravi. 

»Stvari se enostavno odstranjujejo in izginjajo,« je dejala. Pri tem izpostavlja bronasto sedečo figuro Gabrijela Kolbiča na vogalu Aškerčeve in Kersnikove ulice, ki so jo odstranili pred leti in vsem dobro znano fontano Fitoliti mariborskega kiparja Vojka Štuhca, ki so jo ukradli iz Mestnega parka. 

Kot pravi, so glede na visoko zveneče obljube, ki so bile dane s strani od župana in celotne ekipe, o tem, kako bodo sodelovali z umetniki, pričakovali boljši odnos: »Razočaranje zaradi tega je še toliko večje, ko vidimo negativen odnos, aroganco in nepriznavanje našega dela.« 

Vprašanja o tem, kako pojasnjujejo nastalo situacijo na Lentu, smo naslovili tudi na mariborsko občino. Prav tako nas je zanimalo, kako komentirajo očitke o slabem odnosu do kulture in umetnikov. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo. 

Postavljenih že 18 unikatnih klopi, ki pripovedujejo zgodbe

V projektu Zgodba o klopeh in ljudeh je postavljenih že osemnajst unikatnih klopi. Kot pojasnjuje Jarh, vsaka klop pripoveduje zgodbo tiste lokacije, ima drugačno ime in vsako je izdelal drug, priznan avtor. 

Zadnja otvoritev je bila v septembru pri III. gimnaziji Maribor. Delo z naslovom Znanje je je bilo postavljeno v počastitev 160. letnice šole. Sestavljeno je iz treh krakov, kar je z razdalje videti kot tri ptice, ki vzletajo. Ko pridemo bliže, pa jih zaznavamo kot odprto knjigo. 

»Na dogodku je avtorica, oblikovalka Monika Lovše Rošker, skoraj preroško prosila: »Maribor bodi nežen z njimi«. Predvsem spoštljiv do podarjenih stvaritev umetnikov, ki s svojim ustvarjanjem plemenitijo prostore v mestu,« je povedala Jarh. 

Želi si, da se popravi, kar je poškodovano in pri tem izpostavlja še en primer poškodovanja klopi. Pred časom je namreč delavec, ki je strojno kosil travo v Mestnem parku, zlomil nogo klopi, ki je delo oblikovalca Mihe Kuharja in je postavljena v čast olimpioniku Leonu Štuklju. 

»Iščemo Zgodbe in vredne 'bisere' v tujih krajih, odnos do lastnih pa je ta hip več kot trpek,« je dodala za konec.