Turistično društvo Maribor je bogatejše za še eno dragocenost - novi splav. Slednjega so danes slovesno krstili pred Hišo Stare trte na Lentu, potem pa so na njem izvedli še pravcato flosarsko poroko.
Novost v Mariboru: poroke na splavih
Nov splav bo tako nadomestil starega, ki je društvu služil dolga leta. Poroka na splavih bo pri nas posebna novost, ki bo del redne ponudbe, ne le občasnih utrinkov. Prav danes so tako nov splav žegnali s poroko dveh mladih splavarjev, sina predsednika društva in njegove izbranke. Sicer bodo splav letos uporabili tudi ob mednarodnem srečanju več sto splavarjev, ki bo v Mariboru meseca junija.
"Roka na roko a ne, potem ju pa zvežemo z vrvjo in se morata sama odvezati. Težko, ne? Tako zakon traja," je dejal Zlatko Jesenik, oče vselega ženina, sicer predsednik Turističnega društva Maribor.
Domači splavarji so ga gradili deset dni
Splav so sestavili člani društva in pri tem porabili okoli 50 kubičnih metrov lesa. Za mnogo srečnih poti po reki in za risanje nasmehov na obraze ljudi so ga domači splavarji pod vodstvom Ivana Petka ročno, tram za tramom, gradili le deset dni.
"Verjamem v to, da se da tukaj nekje da najti srednjo pot in v mesto Maribor pripeljati ogromno turistov," je o dobrobiti nove pridobitve za naš portal dejal predsednik Turističnega društva Maribor.
Splavarjenje že izumrlo, a se spet vrnilo
Tradicija splavarjenja na Dravi sega v drugo polovico 13. stoletja, najbolj dejavni pa so bili splavi na Dravi med prvo in drugo svetovno vojno. Nastali so tako, da so les, ki ga je kmet hotel prodati, zvezali v plavajoči objekt, nanj naložili še več lesa in ga s pomočjo splavarjev spustili po reki. Les so prodali na Hrvaškem in se domov vrnili po kopnem. Ko so na Dravi zgradili hidroelektrarne, je splavarjenje izumrlo, vse dokler ga niso pred tremi desetletji ponovno obudili v turistične namene.
Starejše novice
