Predsednik državnega sveta Marko Lotrič se je v Kamnici srečal s predstavniki lokalne skupnosti in strokovno javnostjo, da bi odprli razpravo o načrtovani gradnji črpalne hidroelektrarne Kozjak.
Okrogla miza, ki je bila namenjena izmenjavi mnenj, je hitro razkrila globoko razklanost med zagovorniki projekta in njegovimi nasprotniki.
Čeprav namen srečanja ni bil sprejemanje odločitev, je razprava ponudila širok spekter pogledov – od strateškega pomena elektrarne za energetsko varnost države do ostrih opozoril naravovarstvenikov, znanstvenikov, zdravnikov in civilnih iniciativ. Prevladujoče sporočilo iz lokalnega okolja pa je bilo jasno: večinsko nestrinjanje z gradnjo.
Zametki projekta v letu 1978
Projekt, ki ga Dravske elektrarne Maribor javnosti predstavljajo že od javne razgrnitve leta 2008, predvideva akumulacijsko jezero na Kolarjevem vrhu, kamor bi ponoči črpali vodo iz Drave, podnevi pa jo spuščali čez turbine in tako proizvajali elektriko.
Kot je poudaril fizik in raziskovalec Matjaž Perc, zametki projekta segajo vse do leta 1978, ko so bile opravljene prve raziskave in izdelan celo model elektrarne v merilu 1:200. A že takrat je bila ideja opuščena – predvsem zaradi zaznanih varnostnih tveganj in možnosti naravnih nesreč. Danes, pravi Perc, načrtovalci te zgodovine ne upoštevajo dovolj resno.
Zasnova vključuje tudi 22-kilometrski daljnovod in posledično trajni posek skupno skoraj 200 hektarjev gozdov. Hedvika Jančič iz Podravsko gozdarskega društva izpostavlja, da to ni končna številka, saj bi gozdove razdelili in bi tako postali ob daljnovodu bolj ranljivi.
»Elektriko potrebujemo vsi, brez nje ne moremo,« je opozoril mariborski župan Saša Arsenovič in dodal, da je projekt strateškega pomena za državo. Hkrati je pozval k dialogu in iskanju rešitev, kjer se bo »vsak počutil slišanega in vključenega.«
Lokalno prebivalstvo se ne strinja
V Kamnici in Selnici ob Dravi je glas krajanov precej enoten. »Narava je naša prijateljica – zakaj bi jo uničili?« se sprašujejo prebivalci. Katja Kos iz Civilne iniciative izpostavlja, da otroci s Kozjaka in ostali cenijo mir ter zeleno okolje.
Podobno meni tudi predsednik Krajevne skupnosti Kamnica Simon Hauptman:
»Naša osnovna šola letos praznuje 225 let, polna je otrok. Ljudje tukaj živijo zdravo in v stiku z naravo. Zakaj bi to uničili?«
Da pod pretvezo zelenega prehoda ne moremo uničevati narave, opozarja tudi Dominika Švarc Pipan:
»Zeleni prehod da – ampak ne za vsako ceno. Če ob tem rešimo en problem in ustvarimo deset novih, smo zgrešili bistvo.«
Skrb za zdravje in škodovanje ekosistemu
Pomembna vprašanja odpira tudi zdravstvena stroka. Družinski zdravnik Dejan Kupnik opozarja, da so morebitni vplivi elektromagnetnih polj na zdravje dovolj resna neznanka, da bi morali projekt redefinirati – ne glede na finančne vložke.
Na okrogli mizi so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za gozdove, Lovske zveze, Podravskega gozdarskega društva in naravovarstvene stroke. Igor Kopše iz Zavoda za gozdove je bil jasen:
»Gre za 120 hektarjev trajno izgubljenega gozda. Daljnovod bo zahteval še dodatnih 74 hektarjev. Novi vodni rezervoar bo ograjen, gladina bo nihala – živalim od tega nimajo nič in jih le ovira.«
Ne gre izpustiti dejstva, da izgradnja elektrarne ne predstavlja le tveganja za zdravje krajanov, ampak lahko hkrati pomeni krčenje lokalne flore in favne ter škodi celo insektom.
Kakšne so alternative?
V razpravi so se pojavili tudi predlogi alternativ. Tadej Gosak iz delovne skupine, ki je bila oblikovana lani, poudarja, da bi bilo mogoče vlagati v baterijske sklope – sicer dražja, a naravi prijaznejša rešitev.
»To ni zgolj energetski, temveč tudi ekonomski projekt. Če bo ustvarjen dobiček, potem pričakujemo, da bodo krajani Selnice imeli nekaj od tega. A trenutno nasprotujemo izgradnji,« je dejal.
Damjan Seme, direktor DEM, je pomisleke zavrnil z zagotovilom, da je varnost na prvem mestu in da gre za strokovno podprt projekt. Vodja projekta Sandi Riklap pa je kot primer dobre prakse predstavil številne evropske črpalne elektrarne in poudaril, da gre za preverjeno tehnologijo.
»Črpalne elektrarne zagotavljajo velike količine shranjene energije, baterije pa hiter dostop – zato sta pristopa komplementarna,« je dejal.
Ob koncu srečanja je postalo jasno, da spor med zagovorniki in nasprotniki ČHE Kozjak ostaja odprt, a vse glasnejši so pozivi, da je pri odločanju o takšnem projektu potrebno več posluha, preglednosti in vključevanja lokalnih skupnosti.
