Mariborsko letališče sameva in požira milijone: Bodo novi načrti in pogovori končno oživili spečega velikana?

Mariborsko letališče, nekoč z ambicijami mednarodnega prometnega vozlišča, danes pa predvsem tiha betonska pristajalna steza brez prihodov in odhodov, je znova dobilo svojo priložnost na mizi.

Tokrat v obliki strokovnega posveta, ki ga je pripravilo Društvo za prometno infrastrukturo Maribor, in kjer so številni sogovorniki z različnih ravni oblasti in stroke iskali odgovore na vprašanje: kako letališče vendarle spraviti k življenju?

Letališče Edvarda Rusjana Maribor je drugo največje letališče v državi, ki pa kljub svoji strateški legi, velikemu prostoru in moderni infrastrukturi že vrsto let sameva.

Na posvetu je bilo jasno izpostavljeno, da je glavni ključ do morebitne ponovne oživitve prav državni prostorski načrt. Po dolgoletnih zapletih naj bi bil ta po obljubah predstavnikov države končno sprejet v prihodnjem letu. Toda ali bo to res prelomnica – ali le še ena zamujena priložnost?

Simbol neizkoriščenih možnosti

Mariborsko letališče že leta velja za simbol neuspešnega upravljanja z javno infrastrukturo in zamujenih razvojnih priložnosti. Letališče, ki naj bi bilo vstopna točka za turiste in gospodarsko sidro regije, je danes kraj tišine, praznih terminalov in zaprtega neba.

Kljub večkratnim napovedim oživljanja se noben projekt ni obdržal, država pa v vzdrževanje infrastrukture še naprej vlaga milijone evrov, ne da bi imela jasno vizijo, kako iz tega ustvariti vrednost.

Kot je poudaril župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, gre za projekt, ki presega politične razlike in zahteva nadstrankarski dogovor.

Po njegovem mnenju je najprej treba sprejeti prostorski akt, nato pa pridobiti investitorje, ki bi lahko ustvarili kakovostna, dobro plačana delovna mesta, na primer v vzdrževanju letal. To področje po njegovih besedah ponuja neto plače v višini tudi do 3000 evrov, kar bi lahko pomembno prispevalo k razvoju regije.

Arsenovič poudarja nacionalni pomen letališča

Na pomen širšega pogleda na izziv mariborskega letališča je opozoril tudi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Po njegovih besedah je treba prenehati razmišljati ozko in lokalno ter projekt letališča zastaviti na nacionalni ravni.

»Letališče že imamo, ampak ne vemo točno kot skupnost, kaj bi z njim počeli. Seveda bo treba razmišljati širše, povezati vsa ministrstva, sprejeti ta prostorski načrt in najti tiste, ki bodo to priložnost izkoristili,« meni Arsenovič.

S tem je mariborski župan jasno nakazal, da gre za priložnost, ki presega zgolj lokalne potrebe in zahteva usklajeno delovanje države, občin in gospodarstva. Letališče po njegovem mnenju ne more več čakati na pasivne odločitve in potrebuje konkretno strategijo, ki bo podprta z dejanji.

Državni prostorski načrt kot zadnja ovira

Ključno vprašanje, ki že leta zavira kakršnokoli konkretno investicijo, ostaja sprejetje državnega prostorskega načrta. »Zelo optimistično na Ministrstvu za infrastrukturo verjamemo, da bo v roku enega leta državni prostorski načrt za letališče Maribor sprejet,« je povedal Tomaž Pečnik, v. d. generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet na Ministrstvu za infrastrukturo.

Po njegovih besedah država nad letališčem še ni obupala. Prav nasprotno – Pečnik ga je označil za »neobrušen diamant«, ki bi lahko zaživel skozi tri stebre: potniški promet, logistiko in vzdrževanje letal. A brez urejenih prostorskih pogojev ne morejo resno nagovarjati vlagateljev.

»Če nekdo, ki ima denar in bi gradil hišo, pride pogledat parcelo, potem pa vpraša, kdaj bo lahko začel, in mu rečemo, da mora pred tem biti še narejena sprememba namembnosti, bo verjetno iskal drugo parcelo. Tako je tudi tukaj,« pojasnjuje Pečnik.

Podpora tudi z lokalne ravni

Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak verjame, da je čas za premik. »Vseeno gre za neki projekt, za katerega bi lahko rekel, da je nadstrankarski. Vsi so imeli željo, da se nekaj zgodi, zato bi bilo treba začrtati jasne cilje, sprejet prostorski načrt in potem ko pride kapital, ko so tukaj delovna mesta, tista delovna mesta, ki skozi jamramo, da jih ni tukaj – potem bo zadeve lažje skozi spraviti,« je povedal.

Opozoril je tudi, da letališče že zdaj predstavlja »mrtvo infrastrukturo, v katero se vsako leto vlaga dva do tri milijone evrov državnega denarja«, zato meni, da bi šlo vse hitreje, »če bi imeli predsednika vlade ali resornega ministra iz Maribora«.

Pretekli neuspehi in zamujene priložnosti

Na posvetu je bil prisoten tudi Božidar Dokl iz Agencije Slovenia Guide, ki je pred leti poskušal zagnati čarterske linije iz Maribora do Italije. Projekt ni uspel, razloge pa vidi predvsem v pomanjkanju podpore.

»Bili smo sami, ni bilo neke resne podpore lokalne skupnosti, ni bilo resne podpore države. Prav tako je konkurenca na globalnem turističnem trgu brutalna. To pomeni, da smo mi bili kot ena mala Miki miška med tistimi velikani,« razlaga Dokl.

A tudi neuspehi lahko služijo kot učna ura, je dejal Marko Renčelj iz Društva za prometno infrastrukturo Maribor. »Vse, kar je bilo narejeno v preteklosti, mislim, da je vseeno neki temelj tudi za naprej. Vsak naslednji korak bo seveda lažji, ker bodo vedeli, kaj je bilo predvideno, kakšne so bile ideje, in kaj je šlo narobe,« pravi Renčelj.

Kdaj bo sanirana že dolgo uničena streha?

Lanska ujma, ki je poškodovala streho potniškega terminala, je dodatno ohromila že tako omejeno dejavnost letališča. Sanacija še ni zaključena, Pečnik pa opozarja, da gre za kompleksen postopek, ki vključuje statične preglede, projektno dokumentacijo in javna naročila. Verjame, da bo streha sanirana do jeseni.

»Vsi si sicer vedno želimo, da bi šle zadeve hitreje, a če delaš v javni organizaciji, je treba upoštevati zakon o javnem naročanju, zagotoviti denar v proračunu in tako naprej. Če bi delali v gospodarstvu, bi lahko vse naredili hitreje,« je k temu dodal Soršak.