V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so danes odkrili temeljni kamen nadomestne novogradnje stavbe Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Po letih čakanja, birokratskih zapletov in selitve v neprimerne prostore se v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor končno začenja gradnja nove infekcijske klinike. Danes sta temeljni kamen za nadomestno novogradnjo odkrila premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Ta je pozdravila nadaljevanje investicijskega cikla v Mariboru, premier Golob pa je spomnil, da je prav krepitev javnega zdravstvenega sistema prva prioriteta vlade:
»V tem trenutku poteka 60 investicij po celi državi v višini 800 milijonov evrov, od tega jih v Mariboru oziroma v Podravju poteka za več kot 200 milijonov.
Kar pomeni, niti približno Maribor, niti približno Podravje ni zapostavljeno takrat, ko govorimo o krepitvi javnega zdravstvenega sistema.«
Kot je povedal direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki, so pogajanja za gradnjo zaključili v petek, sredstva so zagotovljena, projekt pa bo potekal v eni fazi, od začetka do konca.
Gradbena dela, vredna 83,5 milijona evrov, se bodo začela v roku 14 dni, trajala pa naj bi 980 dni. Čeprav so prvotni načrti predvidevali dokončanje že leta 2027, je zaradi dolgotrajnih pogajanj prišlo do zamika.
Nova klinika bo ključna za regijo z več sto tisoč prebivalci, saj zaposleni trenutno delujejo v izjemno utesnjenih prostorih oddelka za psihiatrijo.
Velik korak naprej, a ...
Predstojnica infekcijskega oddelka Božena Kotnik Kevorkijan je poudarila, da je današnji dogodek za zaposlene velik korak naprej, čeprav ostaja grenak priokus.
»V imenu zaposlenih lahko rečem, da smo veseli, da se je končno premaknilo, da bomo dočakali novo stavbo. Ostaja pa en grenak priokus, da smo se morali za to stavbo tako boriti, da so bila tako za ljubljansko kliniko kot za nas namenjena evropska sredstva.
Ljubljansko kliniko pospešeno gradijo, mi pa začenjamo in to z drugimi sredstvi. Zdaj nas bo podprlo ministrstvo in upamo, da bo gradnja tekla gladko.«
Trenutno delo poteka v začasnih, improviziranih pogojih, brez ustreznih izolacijskih sob, čakalnic in prostorov za obiske, kar zahteva ogromno truda in previdnosti, da se prepreči prenos okužb.
Po dokončanju nove stavbe pa bodo bolniki dobili sodobne, varne in udobne pogoje za zdravljenje, osebju pa bo delo manj naporno in bolj učinkovito, je prepričana Kotnik Kevorkijan.
V to je prepričan tudi direktor kliničnega centra Vojko Flis, ki je poudaril, da bodo z novo stavbo bolje pripravljeni na epidemije in učinkoviteje zdravili bolnike z okužbami tudi izven pandemij.
Odprta negovalna bolnišnica na Pohorju
Pred obiskom v mestu sta si premier in ministrica ogledala tudi prenovljene prostore za namen Oddelka negovalne bolnišnice na Slivniškem Pohorju.
Prostore so uredili v objektu nekdanjega oddelka za pljučne bolezni na Pohorju, ki so ga pred štirimi leti preselili v matično enoto v Mariboru.
Ta pomembna pridobitev bo razpolagala s 50 posteljami in bo namenjena bolnikom, ki ne potrebujejo več akutne obravnave, ampak nego ali rehabilitacijo.
»Negovalna bolnišnica je namenjena tako imenovanemu podaljšanemu bolnišničnemu zdravljenju, torej bolnikom, ki več ne potrebujejo akutnega zdravljenja, ampak nego.
Recimo, to so bolniki, ki bodo čakali na namestitev v dom ali v kakšno drugo institucijo, ali pa se bo pri njih izvajala recimo rehabilitacija, če bo to potrebna, ali pa kakšni manjši negovalni posegi,« je pojasnila strokovna direktorica centra Nataša Marčun Varda.
Po njenih besedah bodo prve bolnike sprejeli čez približno tri mesece, ko bo dobavljena vsa oprema.
