Ste vedeli, da je bila ena izmed štirih Titovih žena bila tudi pogumna revolucionarka Herta Haas, Mariborčanka judovskih korenin?

Sicer še danes ni povsem jasno, če je bila zares Titova druga ali tretja žena ali če sta se resnično uradno poročila, a nedvomno je bila kar 22 let mlajša ponosna temnolasa lepotica z oblinami, ravno takšna, kakršne je Tito oboževal, njegova velika ljubezen. Sicer strastna Mariborčanka Haasova se je leta 1914 rodila v Slovenski Bistrici, ker se je v tistem trenutku tam po naključju nahajala njena mati Priska. A kdo je bila pogumna Herta Haas, da je tako obnorela Tita?

Tragična ljubezensko-vohunska zgodba

Prvič sta se srečala leta 1937 na Svetovni razstavi v Parizu, nedolgo zatem, ko so v Rusiji ustrelili njegovo prejšnjo ženo, Nemko Johanno Anno Koenig, ki je pod psevdonimom Lucija Bauer delala v Moskvi. Rusi so namreč zmotni mislili, da je bila nemška vohunka. Ko je 23-letna Herta prvič spoznala “Starega”, kakor je imenovala precej starejšega Tita, je bila lepa, mlada in pogumna revolucionarka, ki je pripadala skupini mladih zagrebških levičarjev. Leta 1936 je sodelovala v tekstilnem štrajku v Mariboru, sprejeta pa je bila tudi v KPJ (Komunistično partijo Jugoslavije) in bila postavljena na čelo odbora SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije). Kmalu po usodni seznanitvni v Parizu je Herta že delala kot njegova osebna kurirka. Četudi sta se dve leti pozneje poročila, je Tito o njej moral napisati poročilo zagrebški ilegalni partijski organizaciji, v katerem je pisalo: “Je vdana in zanesljiva članica Partije, a še vedno ima nekaj majhnih ostankov buržoazije.”

Drugič sta se srečala v Istanbulu šele dve leti po njuni prvi seznanitvi leta 1937, ko mu je Haasova dostavila potni list. Takrat se je njuna romanca zares začela – skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta na skrivaj živela v podnajemniški hiši pod psevdonimom Marija Šarić in Slavko Babić.

Ločila ju je vojna – in nova ljubica

Poročena sta bila do leta 1941, potem pa se je njuna romanca za vselej končala. Tega leta mu je rodila sina Aleksandra Miša, Tito pa je na žalost moral oditi v Beograd in visoko nosečo Herto pustiti za seboj. Tukaj je tudi spoznal svojo novo ljubico, še eno kurirko in poznejšo tajnico Davorjanko Paunović, s katero se je zapletel v burno ljubezensko razmerje, da so ga o njunih očitnih in glasnih podvigih opozarjali celo njegovi sodelavci. Kmalu po začetku druge svetovne vojne so Herto v hiši Ivana Krajačića Steve, Titovega osebnega čuvaja, aretirali ustaši in jo za kar dve leti zaprli v ustaški zapor. Njenega sina so za čas njene aretacije na varno umaknili k nemški družini Mahnufrit. V dokumentarni seriji »Tito – poslednji svedoci testamenta«, je Hassova prvič spregovorila o njunem razmerju in Titovega čuvaja tudi obdolžila, češ da so jo zaprli prav zaradi njegovega posredovanja. A Tito jo je kmalu iz zapora tudi rešil, zamenjal jo je namreč za visoke nemške častnike, ki so bili s strani partizanov ujeti v Bosni.

Prosil jo je, da se vrne, a ponos ji tega ni dopustil

Ko sta se s Titom v Jajcu vnovič srečala leta 1943 na zasedanju AVNOJ-a, je v njegovi hiši naletela na ljubico Davorjanko Paunović, ki ji je zabrusila: »Draga moja, v tej hiši ni prostora za dve ženski«. Užaljena in brez besed, Tito ji je namreč po vprašanju o identiteti te ženske zabrusil, naj se onidve pogovorita med seboj, se je vrnila v Slovenijo. A strastna ljubica je kmalu zatem umrla, Titu pa se je spet potožilo po Herti, ki mu skoka čez plot nikdar ni odpustila. V ljubezenskem pismu, dolgem kar 16 strani, jo je prosil, naj se vrne k njemu, a njen ponos ji, kljub še vedno trajajoči ljubezni do njega, tega ni dopustil. Titov čuvaj Stevo Krajačić je njeno zavrnitev strogo kaznoval in ji prepovedal, da se mu še kdajkoli približa. Poslednjič sta se videla šele na koncu druge svetovne vojne, leta 1946. Herto je takšna ločitev zelo prizadela. Kar 80 nadaljnjih let je na domači omarici stala slika njenega bivšega soproga z njunim tedaj enoletnim sinom Mišo.

Hassovi so jedli s srebrnim priborom

Herta Haas je bila hči bogate buržoazijske nemške družine judovskih korenin. Doma so bili precej premožni in visoko izobraženi, njen oče Henrik je bil znani odvetnik in esperantist, tega jezika se je izučila tudi njena mati Priska, velika humanitarka in učiteljica. Očitno je prav on svoji hčeri predal pogum in ponos, bil je namreč edini Nemec (živeč v Mariboru), ki je zagovarjal Slovence, zato ga je Štajersko pravniško društvo želelo umakniti. To pa ni edina stvar, ki jo je podedovala od svojega očeta. Govoril je kar 12 jezikov in tudi sama Herta je bila poliglotka. Kot se to bogatim judovskim družinam pritiče, je o premoženju Haasovih dovolj zgovorna informacija, da so doma jedli s srebrnim priborom.

Pokopana je na pokopališču na Pobrežju

Haasova se je po vojni zaposlila na hrvaškem ministrstvu za industrijo in bila sekretarka vlade FLRJ. Večino poznejšega življenja je preživela v Beogradu z novim soprogom, s katerim ima tudi dve hčerki, Srmeno in Cvetavo Krstev, ki sta o družini Haas pred kratkim javno spregovorili tudi v Salonu uporabnih umetnosti (video v prispevku). Herta Haas je želela biti pokopana v Mariboru in ta želja ji je bila tudi uslišana. Umrla je leta 2010, stara mogočnih 96 let in pokopana na pobreškem pokopališču v Mariboru. 

Foto: Herta Haas, Wikitree

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice