Izredna seja v Mariboru? Svetniki županu Arsenoviču očitajo, da je postavitev radarjev »politična zloraba stroke«

Stacionarni radarji, ki so se pred meseci vrnili na tri lokacije v Mariboru, ostajajo vroča tema lokalne politike. Spomnimo, da je skupina mestnih svetnikov iz SMS Zeleni, LPR in NSi želela, da bi o primernosti lokacij in režimu delovanja radarjev odločal mestni svet. 

A jim na septembrski seji to ni uspelo, saj je večina svetnikov na predlog župana Saše Arsenoviča zavrnila uvrstitev točke o določitvi območij omejene hitrosti in lokacij stacionarnih merilnikov hitrosti na dnevni red. Zato so se svetniki sedaj odločili za zbiranje podpisov za sklic izredne seje.

»Prepričani smo namreč, da je postavitev radarjev politična zloraba stroke z namenom polnjenja proračuna in v škodo prometne varnosti,« so zapisali v javnem pismu mariborskemu županu.

So radarji res najboljša rešitev?

Glavni očitek županu se nanaša na to, da je odločitev o postavitvi radarjev politična in ne strokovna. Svetniki poudarjajo, da župan pri strokovnjakih ni naročil študije za umirjanje prometa z namenom zmanjšanja prometnih nesreč, temveč zgolj študijo, kam umestiti radarje. 

Posledično stroka v tej študiji ni odgovorila na ključno vprašanje, ali so radarji res najboljši način za umiritev hitrosti, ali bi bile učinkovitejše fizične ovire, kot so ležeči policaji ali šikane: 

»Ob tem izrecno poudarjamo, da je študija sama po sebi pripravljena strokovno, žal pa se je naročnik študije, torej politika oziroma župan, omejil zgolj na radarje in zato je stroka odgovorila na to, za kar je bila zaprošena, ne pa tudi na ključno vprašanje – kaj je najbolj učinkovit ukrep za umirjanje prometa?«

Zakaj bi moral o postavitvi radarjev odločati mestni svet?

Najbolj so trije svetniki začudeni nad ravnanjem župana, ki je po njihovem mnenju z umikom točke z dnevnega reda onemogočil demokratično razpravo o varnosti udeležencev v prometu. Županovo trditev, da to ni politično vprašanje, temveč zgolj strokovno-tehnično, zavračajo kot 'popolno zavajanje'. 

V pismu posebej poudarjajo, da je mestni svet tisti, ki mora imeti zadnjo besedo pri tovrstnih odločitvah: 

»Odločitev o določitvi območij omejene hitrosti in lokacij merilnikov hitrosti ni zgolj tehnično strokovno vprašanje, temveč vključuje porabo občinskih proračunskih sredstev, neposreden vpliv na prebivalce ter izbiro med različnimi možnimi ukrepi za prometno varnost.«

Kot dodajajo, praksa v drugih državah kaže, da radarji niso edini način za umirjanje prometa: »V Italiji je bil 11. aprila 2024 sprejet vladni odlok, ki v mestnih območjih prepoveduje postavitev fiksnih radarjev, kadar je omejitev hitrosti manj kot 50 kilometrov na uro, kar kaže, da ureditev radarjev ni označna tehnična rešitev, temveč predmet različnih političnih odločitev in demokratičnih razprav v državah Evropske unije.«

Zahtevajo javno razpravo

Svetniki poudarjajo, da je končna odločitev zmeraj politična, sprejeta na strokovnih podlagah, ki bi morale predstaviti vse možne ukrepe. 

Župan si po njihovem mnenju tako samovoljno jemlje pravico odločati o izbiri ukrepa, na stroko pa se obrača zgolj z vprašanjem, kam jih namestiti, ne pa kako umiriti promet.

»Sklicevanje na stroko brez javne razprave pomeni, da se prebivalcem odreka pravica do sodelovanja pri oblikovanju mestne prometne politike.«

Mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik ter mestna svetnika Zdravko Luketič in Igor Jurišič so se ob tem zavezali, da bodo ob izpolnjenih pogojih za sklic izredne seje javnost obvestili o konkretnih predlogih in sklepih.