Skupina mestnih svetnikov po vrnitvi radarjev v Maribor županu Saši Arsenoviču očita, da mestni svet ni imel priložnosti odločati o primernosti lokacij.
Pred dobrim mesecem dni so se na tri lokacije v Mariboru vrnili stacionarni radarji.
Čeprav tokratni odziv javnosti ni bil tako buren kot pred leti, vprašanje nadzora hitrosti na mestnih cestah ostaja vroča tema.
Mestni svetniki svetniških skupin SMS Zeleni, LPR in NSi bodo namreč na prihajajoči seji zahtevali temeljito razpravo glede prometne ureditve v občini, pri čemer bodo posebno pozornost namenili ravno določitvi območij omejene hitrosti in postavitvi stacionarnih radarjev.
Najprej preučitev območji, nato postavitev radarjev
Svetniki so opozorili, da so bili s študijo lokacij zgolj seznanjeni, ne pa tudi povabljeni k glasovanju o njihovi primernosti.
»Prav je, da o postavitvah radarjev, ki so v Mariboru v preteklosti že povzročali težave, odloča zakonodajna veja, to je mestni svet,« je dejal Zdravko Luketič iz svetniške skupine NSi.
Ob tem vsi poudarjajo, da radarjem ne nasprotujejo, saj lahko pomembno prispevajo k varnosti, a le, če so umeščeni pregledno in z jasnim ciljem zaščite vseh udeležencev v prometu – ne pa kot orodje za »polnjenje občinskega proračuna«.
Izpostavili radar na Gorkega ulici
Posebej problematičen se jim zdi radar na Gorkega ulici, kjer velja omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro in kjer je potekalo najobsežnejše testiranje.
V slabem mesecu je merilnik tu zabeležil 184.644 osebnih in 1.718 tovornih vozil.
Pri tem je bilo v prekršku 94.191 osebnih in 440 tovornih vozil, kar predstavlja več kot 51 odstotkov vseh voznikov.
A so mestni svetniki ob tem opozorili, da gre v večini primerov za manjše kršitve.
»Nekdo, ki je peljal 37 ali pa 33 kilometrov na uro, na območju omejitve 30, za mene ni problem prometne varnosti v Mariboru. Varnostni problemi so drugje in postavljanje radarjev jih ne naslavlja.
Samo enkrat pojdite zvečer med Glavni trg in Narodni dom pogledat cestne dirke in boste vedeli, o čem govorim,« je dejal Igor Jurišič.
Kaj so njihove zahteve?
Skupina svetnikov od mariborskega župana zahteva, naj pripravi podrobno poročilo o testnih meritvah, v katerem bo navedeno število vozil na uro in število prekoračitev.
Prav tako želijo, da župan in strokovne službe predstavijo podrobne podatke, na podlagi katerih so bile izbrane lokacije.
Svetniki poleg tega zahtevajo, da župan pripravi splošni akt (odlok), v katerem bodo opredeljena vsa območja omejene hitrosti v Mariboru, in predlog lokacij ter režim delovanja stacionarnih merilnikov hitrosti, ki jih bo nato v potrditev predložil mestnemu svetu.
Arsenovič: Upoštevajte cestnoprometne predpise in ne bo kazni
Na zahteve mestnih svetnikov se je že odzval tudi župan Saša Arsenovič, ki pravi, da je nadzor hitrosti v vseh normalnih skupnostih samoumeven. Kot je dejal, gre zgolj za spoštovanje cestnoprometnih predpisov.
»Zavedali smo se tega političnega tveganja in seveda sta predvsem Igor Jurišič in Lidija Divjak Mirnik žalostna, da je mesto to lepo sprejelo,« je oster župan.
Povedal je še, da imajo »nešteto pobud prebivalcev z vseh koncev mesta, naj končno nekaj storijo za zmanjšanje hitrosti v mestu.«
»Torej, upoštevajte cestnoprometne predpise in ne boste dobili nobene kazni,« je sklenil.
Opozoril je, da je bilo v mesecu dni več kot 100 tisoč kršitev, za katere niso bile izdane globe, kar je po njegovem mnenju »dokaz več, da je nadzor hitrosti z radarji več kot pravilen.«
