To je program 61. Borštnikovega srečanja, znan tudi letošnji prejemnik prstana

Bliža se 61. Festival Borštnikovo srečanje, ki bo med 8. in 21. junijem povezal vrhunske slovenske in tuje gledališke ustvarjalce, razprave, razstave ter spremljevalne dogodke.

V več kot šestih desetletjih obstoja se je uveljavil kot referenčen nacionalni festival, ki podeljuje najpomembnejše nagrade na področju gledališča, hkrati pa deluje kot prostor mednarodnega povezovanja in refleksije sodobnih uprizoritvenih praks.

»Ocenjujem, da smo tudi letos v Maribor pripeljali vrhunske slovenske in tuje gledališke predstave. Tudi letošnji program je obširen, je zelo raznolik, je neke vrste nacionalna gledališka platforma, ki povezuje slovensko in mednarodno gledališče,« je visoko raven letošnje produkcije poudaril umetniški direktor festivala Aleš Novak.

Začetek s spremljevalnim programom

Festival se bo tradicionalno začel s spremljevalnim in dodatnim programom, uradno pa se odpira v petek, 12. junija, z gostovanjem vrhunske španske skupine La Veronal in predstavo Sonoma, ki je pred leti navdušila v Avignonu.

»Značilnost spremljevalnega programa letošnjega festivala je predvsem ta, da odpira prostor zelo različnim uprizoritvenim poetikam, estetikam, produkcijskim modelom,« pojasnjuje Novak in dodaja, da program ne sledi vnaprejšnji rdeči niti, temveč »skuša prikazati različne plasti slovenskega gledališkega zemljevida, to, kar je v tem trenutku relevantno.«

Mednarodni program bo obsegal še druge odmevne tuje produkcije, med katerimi so italijanska dokumentarna predstava A place of safety, monumentalna uprizoritev Max, Mischa in Tetovska ofenziva Zagrebškega gledališča mladih, hrvaška predstava Zares ter francosko-britanska koprodukcija Račun, prosim.

Posebnost letošnjega spremljevalnega programa je tudi projekt Ladje v produkciji Zavoda GO 2025, ki bo izveden zunanji lokaciji sredi gozda pod obronki Pohorja.

Tekmovalni program v znamenju kolektivnosti in minljivosti

Programsko jedro festivala sestavlja dvanajst vrhunskih slovenskih uprizoritev, ki jih je izbrala selektorica Kaja Novosel. Izbrane predstave se bodo potegovale za festivalske nagrade, Novak pa izpostavlja, da so nekatere med njimi izvedbeno izjemno zahtevne, kar je festivalska ekipa uspešno izpeljala brez večjih pretresov.

O izbranih tekmovalnih uprizoritvah je selektorica v utemeljitvi zapisala: »Posebej izstopajoča je dimenzija kolektivnosti in medsebojne skrbi ustvarjalnih oziroma, ožje, igralskih zasedb, kar je v času vedno večjega individualizma in stremljenja k zgolj lastnim koristim zagotovo tolažeče in opogumljajoče. Kot možna rdeča nit (čeprav naj to tematsko izhodišče ne služi kot vodilo k presoji) vseh tekmovalnih uprizoritev se kaže vprašanje minljivosti in minevanja: uprizoritve so zmožne argumentirano ujeti tisto, kar odhaja, propada, zapušča, in se pogumno vprašati, zakaj je temu tako, ali je to smiselno in kaj bi se zgodilo, če bi ta nekdo ali to nekaj o(b)stal(o). Odgovori so različni – naj jih vsaka od teh na svoj način presežnih predstav ponovno poišče še na festivalu.«

Bogat teoretski, študentski in glasbeni program

Festival prinaša sklop dogodkov cripping performans, ki nastaja v sodelovanju z zavodom Maska in Platformo sodobnega plesa. Skozi štiri dogodke bodo ustvarjalci raziskovali, kako lahko umetnost preseže normativne okvire in vzpostavlja bolj vključujoče prostore skupnosti.

Deset let po smrti gledališkega vizionarja Tomaža Pandurja bo festival z razstavo Iskanje in definiranje lepote v medetaži SNG Maribor, pogovornim večerom pod vodstvom Vesne Milek, dokumentarnim filmom Nebo nad Madridom in predstavo Immaculata osvetlil njegovo prelomno umetniško dediščino.

Študentski program bo letos v znamenju 80-letnice AGRFT Univerze v ljubljani. Predstavili se bodo prav vsi letniki s šestimi študentskimi predstavami, študentke dramaturgije pa bodo pripravljale Borštnikov blog in moderirale pogovore po predstavah. Zaradi prilagajanja študijskim obveznostim in izpitnemu obdobju je termin festivala že drugo leto zapored usklajen z akademijo, saj študenti predstavljajo izjemno pomemben del festivalske atmosfere.

Večerni glasbeni program bo pod hrastom v mariborskih Minoritih ponudil koncerte Jureta Ivanušiča z zasedbo Nordung, Zvezdane Novaković in zasedbe Bambus. Strokovni del pa bodo zaokrožile prodajne razstave knjig, simpozij o Brechtu ter okrogle mize o scenografiji in trajnosti v kulturi.

Znan letošnji prejemnik Borštnikovega prstana

Na novinarski predstavitvi je  Novak razkril tudi letošnjega prejemnika Borštnikovega prstana. Strokovna žirija ga je podelila igralcu Alešu Valiču.

Žirija je v obrazložitvi poudarila njegov obsežen opus in izrazito igralsko natančnost, ki zaznamuje gledališče, radio, film in televizijo.

Aleš Valič bo Borštnikov prstan prejel na sklepni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje, ki bo v nedeljo, 21. junija, ob 20. uri. Prireditev bo režiral Jaša Koceli, povezovala pa jo bo igralka Gaja Filač.

Slovesnost bo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na Televiziji Slovenija.

Pomembno je, da igralec ohrani veselje do svojega dela

V pogovoru po razglasitvi je Valič spregovoril o svoji igralski poti, ki jo – kot pravi – že od začetka poskuša voditi tako, da ne izgubi osnovnega veselja do dela, kljub temu da je igralstvo izjemno zahtevno in pogosto tudi izčrpavajoče.

»Imam očitno eno srečo, da sem to svoje igralsko delo vodil, ne da bi se seveda sproti zavedal, na ta način, da nisem izgubil veselja do igre. Ker pri mnogih igralcih se zaradi izjemno napornega dela, sploh če ga je veliko, začne dogajati, da se organizem močno upira igralskemu delu,« je pojasnil.

Ob spominih na začetke kariere se je spomnil tudi akademije in svojega profesorja, ki ga je naučil ključnega principa dela: vsako vlogo je treba začeti od začetka, brez predznanja in avtomatizmov.

»Da narediš prazen prostor, ravnino, na katero začneš graditi. Spomnim se res tega, kako sem se vedno trudil začeti vsako novo vlogo ustvarjati tako, kot da nič ne vem in nič ne znam,« je še dodal Valič.

Dodal je, da mora slovenski igralec, po njegovem mnenju, ves čas skrbeti za to, da se spreminja na odru, da dela nove, drugačne vloge.

Dotaknil se je tudi sprememb v odnosu do jezika in govora, zlasti pri mlajših generacijah. Po njegovem mnenju se komunikacija močno spreminja pod vplivom tehnologij in izobraževalnih navad, kar se pozna tudi pri govorni izražnosti mladih igralcev.

»Govorno izražanje je nekako preveč umaknjeno v ozadje,« meni.

Kljub temu pa ne vidi razloga za zaskrbljenost glede slovenskega jezika kot takega:

»Mislim, da slovenščina kot zelo izrazno močen in lep jezik ne bo kar tako začela izginjati.«

V pogovoru je poudaril še, da svojega dela ne more razdeliti na »najljubša področja«, saj ga je vedno izpolnjevalo tako delo v gledališču kot umetniška beseda, radio in pedagogika. Razlika med njimi je predvsem v načinu ustvarjanja – gledališče je izrazito kolektivno delo, medtem ko je interpretacija besedil bolj individualna, a prav zato nič manj zahtevna. Obe obliki ustvarjanja pa sta zanj enako pomembni in izpolnjujoči.