Daša Šprinčnik o Borštnikovem srečanju: »Festival je izkušnja mesta, srečevanj in atmosfere, ki jo težko začutiš ob enkratnem obisku«

Maribor bo med 8. in 21. junijem znova zaživel v znamenju Festivala Borštnikovo srečanje, osrednjega slovenskega gledališkega festivala, ki v mesto prinaša vrhunske predstave, mednarodna gostovanja in živahen festivalski utrip. 

Pred njegovim začetkom smo se z izvršno producentko in vodjo odnosov z javnostmi Dašo Šprinčnik pogovarjali o pripravah na festival, dogajanju v zakulisju, letošnjem programu ter pomenu gledališča in festivala za Maribor.

Festival Borštnikovo srečanje se hitro približuje. Kakšen je vaš občutek dobra dva tedna pred začetkom festivala? Kakšno vzdušje si letos obetate?

»Če festival za obiskovalce traja dva tedna, za ekipo v resnici traja več mesecev – in tisti zaključni dnevi pred začetkom so vedno najbolj intenzivni. So mešanica vznemirjenja in adrenalina, predvsem pa velike osredotočenosti. Na eni strani zaključujemo zadnje produkcijske podrobnosti, usklajujemo tehnične izvedbe, preverjamo rezervacije namestitev, dnevno komuniciramo z mediji in drugimi javnostmi, na drugi strani pa že čutimo, kako festival začne živeti. 

Nekatere festivalske predstave so razprodane, obiskovalci brskajo po festivalskem katalogu in iščejo priporočila za ogled predstav, naša vizualna podoba krasi plakatna mesta v mestu in širše. Obetam si zelo živahno festivalsko vzdušje, v katerem bodo prostor našla spontana srečanja, pogovori, pa tudi gledališka doživetja, ki se bodo ljudi dotaknila in jih nikakor ne bodo pustila ravnodušnih.«

Festival vsako leto za dva tedna močno zaznamuje utrip mesta. Kako vi doživljate Maribor v času Borštnikovega srečanja?

»Festival je zame predvsem prostor srečanj – med ustvarjalci, strokovno javnostjo, kritiki in občinstvom – tako zvestim občinstvom kot tistimi, ki pridejo naključno. Maribor v času festivala dobi poseben ritem, postane bolj gledališki in še bolj živ. Lepo je opazovati, kako se festivalski utrip iz dvoran prelije na mestne ulice, v kavarne, bližnje lokale in hotele. 

Srečuješ igralce, režiserje, študente akademije – na festivalu bodo letos prisotni prav vsi letniki – tuje goste in zvesto publiko. Z umestitvijo dela programa izven gledališča želimo ta utrip razširiti in ponesti bodisi v Minorite, Vinagovo klet ali na gozdno jaso pod Pohorjem, kjer bomo letos izvedli predstavo Ladje. Sicer pa Festival Borštnikovo srečanje kot blagovna znamka mesta pomembno prispeva h kulturnemu turizmu v Mariboru. 

Ima pozitiven vpliv na zasedenost nastanitvenih kapacitet in živahnost, pa tudi prepoznavnost mesta, dodaja k podobi kulturno bogatega kraja, ki ponuja visoko kakovostne programe in ga promovira tako doma kot tudi v tujini.«

V enem od svojih zapisov ste omenili, da med festivalom praktično ni kotička brez festivalskega vrveža. Kaj se v resnici dogaja v zakulisju, česar obiskovalci običajno ne vidimo?

»Predstava, ki jo obiskovalec vidi zvečer, je pogosto rezultat večdnevnega tehničnega postavljanja, usklajevanja ekip, transportov scenografij in neštetih časovnic. Nemalokrat se scenografija podira pozno ponoči, da lahko že zgodaj zjutraj začne postavljanje naslednje predstave. In vse to ob dejstvu, da program hkrati poteka na več prizoriščih. 

Veliko dela imajo na recepcijah hotelov, ki jih napolnimo, ekipe namreč v povprečju spijo le dan ali dva, saj imajo potem druge obveznosti, tako da se gostje nenehno menjujejo. Ves festivalski utrip skušamo ujeti s sliko, zvokom in besedo, redno objavljamo na družbenih omrežjih, festivalski spletni strani in aplikaciji, pošiljamo novičnike, koordiniramo prostovoljce, sprejemamo domače in tuje goste ter jim skušamo omogočiti dobro festivalsko izkušnjo.«

Letos festival poleg slovenskega programa prinaša tudi več odmevnih mednarodnih gostovanj. Katera tuja predstava ali ustvarjalec vas osebno še posebej nagovarja in navdušuje?

»Težko bi izpostavila eno predstavo, saj je vrednost mednarodnega programa prav v raznolikosti estetik in ustvarjalnih pristopov. Osebno me vedno pritegnejo predstave, ki gledalca ne pustijo ravnodušnega – tiste, ki ga premaknejo, morda celo zmotijo, a ga zagotovo spodbudijo k razmisleku. Italijanska predstava A place of safety. Potovanje v osrednje Sredozemlje skozi dokumentarno gledališče odpira temo migracij in humanitarne krize v Sredozemlju ter premišljuje, kakšna Evropa smo in kakšna bi lahko postali. 

Zagrebško gledališče mladih z monumentalno uprizoritvijo Max, Mischa in Tetovska ofenziva raziskuje vprašanja identitete, migracij in časa skozi zgodbo režiserja brez doma. Hrvaška predstava Zares raziskuje idejo eksperimenta v umetnosti in gledališču, britansko-francoska koprodukcija L’Addition pa skozi absurdno ponavljajočo se situacijo duhovito razkriva mehanizme moči, nadzora in gledališke iluzije. 

Otvoritvena predstava festivala je mednarodno odmeven gledališki spektakel Sonoma španske skupine La Veronal v koreografiji Marcosa Moraua, ki raziskuje razmerje med telesom, zvokom in instinktom ter odpira prostor med realnostjo in sanjami. Vsa tuja gostovanja imajo slovenske nadnapise in vabim, da si ogledate večkrat nagrajene predstave, o katerih govori evropska gledališka scena.«

Kako zahtevna je organizacija mednarodnih gostovanj, ki v Maribor pripeljejo velike evropske produkcije in ustvarjalce?

»To je eden bolj zahtevnih delov organizacije, saj je po potrditvi termina gostovanja treba uskladiti celotno ‘potovalno’ logistiko. Običajno je to povezano tudi z nakupom letalskih vozovnic, rezervacijo avtobusnih prevozov, iskanjem primernih namestitev, sočasno pa mora tehnični vodja uskladiti tehnične zahteve na način, da je gostovanje tudi finančno izvedljivo.«

Umetniški direktor FBS Aleš Novak je letošnji program opisal kot prostor dialoga različnih estetik in generacij. Kako se je po vašem festival razvijal v minulih letih?

»Tudi po šestdesetih letih ohranjamo osrednjo festivalsko identiteto – predstavljamo in nagrajujemo vrhunske dosežke slovenskega gledališča, hkrati pa nudimo prostor za strokovne refleksije, mednarodna povezovanja, razvoj občinstev in promocijo slovenskega gledališča v tujini. Gledališče je danes veliko bolj raznoliko in takšna so tudi občinstva. 

Načini spremljanja uprizoritvene umetnosti se spreminjajo, trudimo se, da delujemo bolj odprto in povezano. Sodelujemo z lokalnimi kulturnimi institucijami, kar omogoča bogatejši program in večjo vpetost v lokalno okolje, s tem pa odpira poti do občinstva in ustvarja sinergije med kulturnimi deležniki v mestu.«

Festival odpira družbeno aktualne teme. Se vam zdi, da občinstvo danes drugače spremlja gledališče?

»Vsekakor. Občinstvo je danes zelo senzibilno in hkrati morda tudi bolj raznoliko. Del publike išče estetski užitek, drugi refleksijo družbenim temam, tretji predvsem izkušnjo skupnosti. Kar se mi zdi pomembno je to, da ljudje še vedno iščejo živo izkušnjo – nekaj, česar digitalni svet ne more nadomestiti. Gledališče ostaja prostor neposrednega stika in prav v tem je njegova moč.«

Vpeti ste tako v produkcijski kot tudi komunikacijski del festivala. Kako usklajujete vse izzive, ki jih prinese festival?

»Z res dobro (samo)organizacijo, včasih z dodatno kavo in kančkom humorja, to zmeraj pomaga. Produkcija in komunikacija sta tesno povezani – če želiš dobro komunicirati festival, ga moraš najprej zelo dobro razumeti. To, da sem vpeta v oba procesa, mi omogoča bolj celosten pogled, povzroča pa nevihtna obdobja v glavi, saj poleg izvršne produkcije skrbim tudi za vso koordinacijo zunanjih sodelavcev in vodim festivalsko pisarno. 

Pripravljam pogodbe, urejam naročila, dogovarjam se z našimi zunanjimi partnerji, skrbim za povezanost ekip znotraj matične hiše SNG Maribor, komuniciram z grafičnimi oblikovalci, urejam festivalsko spletno stran, pripravljam novičnike in medijska sporočila, iščem nove marketinške rešitve. Ob takšnem obsegu programa se včasih zdi, da bi si osrednji slovenski gledališki festival ti dve funkciji skorajda 'zaslužil' ločeno – če želimo njegovo kakovost in raven ohranjati tudi v prihodnje.«

Kaj bi letos priporočili nekomu, ki bo festival morda obiskal prvič?

»Naj pride radoveden in odprt. Naj izbere več kot eno večerno predstavo, potem pa doda še kakšen spremljevalni dogodek; pogovor, študentsko predstavo ali koncert. Festival je izkušnja mesta, srečevanj in atmosfere, ki jo težko začutiš ob enkratnem obisku.«